Kus o podnebni konferenci v Limi: V letu dni lahko marsikaj nadoknadimo
Svet | 20.12.2014, 17:11
V Limi se je pred tednom dni končala ministrska konferenca, na kateri so države razpravljale o boju proti podnebnim spremembam. Cilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Srečanje je pomenilo korak za nadaljevanje pogajanj do Pariza, kjer naj bi bil konec prihodnjega leta sprejet nov podnebni sporazum. A ni jih malo, ki menijo, da je korak manjši od pričakovanj.
Pogovori v perujski prestolnici so prinesli nekaj več jasnosti o možni vsebini novega podnebnega sporazuma. Države naj bi tako dale svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, najrevnejšim in najmanj razvitim bi lahko omogočili, da za zdaj predlagajo le ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe. Svoje cilje bi predložile čez leta, ko bi jih zmogle tudi izvesti. "To je raven trenutne politične volje, do sem smo prišli," ocenjuje slovenski pogajalec Zoran Kus. A prepričan je tudi, da je v letu dni mogoče še marsikaj nadoknaditi. "Prezgodaj je metati puško v koruzo. Če pogledamo optimistično, je to na pol polna steklenica, ki jo bo treba napolniti z dodatnimi pogajanji, pogovori in možnimi sporazumi." Kus kljub temu priznava, da bo dogovor v Parizu manj ambiciozen, kot si je svet predstavljal v pripravah na ministrsko konferenco v Limi. "Upam, da bo dogovor v Parizu še vedno pozitiven korak naprej, čeprav morda ne bo tako velik."
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ena tistih, ki po Limi vidi kozarec napol prazen. Boji se, da bomo na nov sporazum še čakali, če ne bo nekega drastičnega premika. Med države, ki bi morale storiti odločnejši korak, uvršča Kitajsko, ZDA, Rusijo, Avstralijo in tudi Evropsko unijo. Po njenem je tudi čas, da Slovenija zavzame svoje stališče.
Da je naša država zaradi podnebnih sprememb še posebej ogrožena, meni državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj. Pri nas so se namreč temperature v preteklem obdobju zviševale enkrat hitreje kot na globalni ravni. Slovenska vlada je sprejela operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2020. "Gre za strukturne spremembe, gre za prehod v nizkoogljično družbo, zeleno gospodarstvo. Naše ministrstvo želi v sodelovanju z ostalimi akterji na tem področju še bolj aktivno delovati," je pojasnila Bogatajeva. Program se osredotoča na področja stavbe, kmetijstva, prometa in odpadkov in predvideva več kot milijardo evrov javnofinančnih izdatkov.
