Strategija razvoja prometa do 2030 v javni obravnavi
Politika | 16.12.2014, 09:41 Petra Stopar
Ministrstvo za infrastrukturo je razgrnilo predlog strategije razvoja prometa v Sloveniji. Zdaj mora čim prej pripraviti še operativni program vlaganj v prometno infrastrukturo. Predstavitev predloga strategije je sovpadla z informativnim dnevom, na katerem so predstavniki Evropske komisije v Ljubljani predstavljali možnosti za prihodnje evropsko financiranje projektov.
Strategija na 250 straneh predstavlja stanje vseh prometnih sektorjev v državi, od cest, železnic do zračnega in pomorskega transporta, ter opredeljuje cilje in ukrepe prometne politike, ki pa so precej splošni.
Na področju železnice ministrstvo za infrastrukturo ugotavlja, da je pogostnost voženj in udobje potnikov na bolj obremenjenih linijah nesprejemljivo nizka, tudi sicer zahteva slovenski železniški sistem temeljito prenovo, hkrati z elektrifikacijo. Na področju cest prav tako prihaja do ozkih grl in s tem zastojev, ki pomenijo izgubo časa, denarja, več onesnaženja zaradi izpušnih plinov in več hrupa. Na voljo mora biti tudi dovolj parkirišč. Tudi če bi se zaradi vlaganj v železnico povečala uporaba vlakov, bi ob avtocestah in hitrih cestah še vedno primanjkovalo najmanj 2000 parkirnih mest.
Sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji je razdrobljen, njegova konkurenčnost pa se še slabša. Javni potniški promet bo treba posodobiti in urediti tako, da se optimalno izkoristi prednosti železnice. Med drugim bo treba tudi medsebojno uskladiti vozne rede in uvesti enotirno vozovnico ter posodobiti vozni park.
V koprskem pristanišču zdaj ne morejo pristajati ladje večjih dimenzij, obstoječa pristaniška infrastruktura ne omogoča sprejema večjih količin tovora, sedanja zmogljivost in kakovost železniških povezav pa ne omogoča nadaljnjega razvoja pristanišča.
Za Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je sicer od letos v rokah nemškega Fraporta, strategija predvideva dva ključna ukrepa, in sicer nov potniški in nov tovorni terminal, povečanje hangarskih kapacitet in druge nujne ureditve, ter izboljšanje povezav z javnim potniškim prometom do središč. Za Letališče Edvarda Rusjana Maribor se ohranja obstoječa vzletno-pristajalna steza in načrtuje nekaj drugih sprememb na stezah.
Prometna varnost se v Sloveniji postopno izboljšuje, je pa na državnem cestnem omrežju še vedno veliko število ugotovljenih nevarnih mest. Brez njihove sanacije bi se do leta 2020 zaradi povečanega prometa število nesreč lahko še povečalo.
Strategija predvideva strateški načrt odprave nevarnih križišč, odsekov in križanj z železnico ter še marsikaj. Tako so aktualno stanje in načrte popisali v strategiji, ki je kot rečeno zajeta na 250 straneh.
A vse se začne in konča pri denarju. Ali bo na voljo tudi kaj evropskih sredstev, je trenutno najbolj aktualno vprašanje. Predstavniki Evropske komisije, tudi slovenska komisarka za promet Violeta Bulc, so na to temo včeraj postregli z nekaj odgovori. Bulčeva, ki je predstavitev strategije pozdravila, pravi, da je zdaj pomemben trenutek za izpeljavo nekaterih infrastrukturnih projektov. »Evropa išče nove možnosti za oživitev gospodarstva. In brez prometa tega ne bo mogla doseči,« je dejala in dodala, da morajo imeti vlaganja ekonomski smisel. »Sama infrastruktura brez kasnejše vsebine ne upraviči investicije,« je izjavila komisarka, zato je treba po njeni oceni k razmišljanju o tem, kako izkoristiti infrastrukturo, povabiti tudi gospodarstvo in lokalne skupnosti. Projekti, ki vključujejo različne deležnike, vključujejo pa tudi evropske interese, so veliko bolj uspešni, je poudarila. Slovenija leži na nekaj pomembnih koridorjih in ima potencial, ki lahko pripomore k »ambiciozni zgodbi evropskega prometa«, je dodala.
Najdlje je trenutno priprava projekta drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. V pripravi je investicijski načrt in z njim finančni načrt, ki naj bi bil pripravljen do konca januarja. Po trenutnih ocenah bi investicija lahko znašala 1,4 milijarde evrov, od česar bi manj kot 400 milijonov evrov lahko pridobili iz evropskih sredstev. Za preostalo trenutno proučujejo možnosti sodelovanja Slovenskih železnic in Luke Koper ter države, a je treba financiranje, tudi z vidika pravil državnih pomoči, še proučiti. Če Slovenske železnice in Luka ne bi mogla sodelovati, je možnost tuji partner, ki bi ga iskali prek javnega razpisa.
