Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Pokojni člani SD Planica Melbourne (foto: SD Planica, Melbourne)
Pokojni člani SD Planica Melbourne

V Melbournu so se spomnili rajnih rojakov

Slovenci po svetu | 19.11.2014, 08:18 Matjaž Merljak

Lep in topel pozdrav iz Avstralije, natančneje kakor temu tukaj pravijo - from down under - ali iz spodnjega konca rdečega kontinenta. Sončni žarki se nam ponujajo v obilici, že tudi do 30 stopinj in več. Pričelo se je sicer zgodaj, vse pa je v božjih rokah.

Ljudje smo zelo radovedni. Kaj bi bilo, če bi vse vedeli? Je kar prav tako, da doživljamo dan za dnem, kakor nam je namenjeno in se prepustimo presenečenjem. Pomladansko vreme je bilo do sedaj naklonjeno posebno kmetom na podeželju, saj bo letina kakor zgleda obilna. Zgodno sadje, kot so breskve, marelice in češnje, so po nekaterih trgovinah že na policah. Do sedaj se nimamo kaj pritoževati, je še vse zmerno, upajmo,da bo tako tudi ostalo, kajti vreme posebno v tem letnem času, ker smo zelo blizu morja, je lahko tudi presenetljivo.

Sveto mašo v čast pokojnim članom SD Planica je daroval p. Ciril Božič
Sveto mašo v čast pokojnim članom SD Planica je daroval p. Ciril Božič © SD Planica, Melbourne

Že pred koncem meseca oktobra se je v slovenski skupnosti pričelo pripravljanje na praznik vseh svetih. Raztreseni smo po vsem Melbournu, v svoji sredini pa imamo samo eno versko središče in glavnega patra Cirila Božiča v Kewju, s pomočjo patra Davida Šrumpfa in misijonarke Marije Anžič. Najprvo je bila 20. oktobra že 46. obletnica blagoslovitve naše cerkvice sv. bratov Cirila in Metoda. Za take in podobne praznike se verniki kaj radi pridružujemo praznovanjem, sicer se pa radi srečujemo in družimo vsaj enkrat na mesec, če že ne vsako nedeljo ali za pomembne praznike.

Sveta maša v čast pokojnim članom Planice
Sveta maša v čast pokojnim članom Planice © SD Planica, Melbourne

V soboto, 1.novembra, na dan vseh svetih, je bila praznična sveta maša ob 10. uri dopoldne in za tem pa so sledile molitve na bližnjem pokopališču v Kew in naslednjih dveh tednih izmenično po slovenskih društvih in tamkajšnjih pokopališčih.

Sveta maša v čast pokojnim članom SD Planica
Sveta maša v čast pokojnim članom SD Planica © SD Planica, Melbourne

Že 26. oktobra je bilo na vrsti SD Planica. Že mnogoletna tradicija, da se na to nedeljo zberejo člani in prijatelji vzhodnega kraja mesta, najprej za kosilo ob 12. uri, katerega vodstvo kluba tudi vedno organizira. Jedilnica je bila polno zasedena z več kot 150 gosti. Med tem časom se je pripeljal že tudi p. Ciril Božič. Celotna družba se je iz jedilnice presedla v dvorano, kjer se je ob 2.30 popoldne pričela sv. maša spomina pokojnim. Pater Ciril nas je najprej vse lepo pozdravil, pozdravila nas je tudi predsednica ga. Ivanka Kolačko in omenila pomen te nedelje. Skupaj s patrom smo se poklonili tabli s slikami že več kot petdesetimi pokojnimi članicami in člani, tudi svečke, ki so gorele so ponazarjale ta spomin, nageljni pa so ostali za blagoslov, katere so po končani sv. maši sorodniki odnesli na pokopališče. Zelo lepa navada se je prijela in obdržala, ko je bil še med nami pater Bazilij Valentin, da so se po končani maši sorodniki z avtomobili odpeljali na pokopališče, se pod določenim hrastom zbrali, molili in peli in nazadnje še požegnali in blagoslovili vse pokojne. Tudi letos je bilo tako, saj je to službo božjo za nas opravil pater Ciril Božič. Vse te lepe in lahko bi rekla domače navade so sledile po vseh slovenskih društvih in pokopališčih širom mesta in tudi 100 km oddaljenem slovenskem društvu Ivana Cankarja v Geelongu in na tamkajšnjem pokopališču.

Kosilo pred sveto mašo na SD Planica
Kosilo pred sveto mašo na SD Planica © SD Planica, Melbourne

V slovenski skupnosti se je prijela na povabilo verskega središča v Kewju še ena posebna atrakcija. Vsako leto se v tem času tudi pred Bogom praznujejo obletnice skupnega življenja. Zlato se sveti pri 50 letih, kateri so danes še kar mladostni, sledijo obletnice do 60 let in še dalje do 65 skupnega življenja. Kako spoštljivo je gledati zakonce sedeti pri oltarju in spremljati sv. mašo njim v čast. Tudi sami se zavedajo pomembnosti let, katere so preživeli skupaj v novi deželi z novimi navadami in različnimi narodnostmi. Ni bilo lahko. Kadar je človek mlad in zdrav, teh težav ni bilo občutiti. Danes je svet malo drugačen, treba se je ali prilagoditi ali sprejemati, kar se dogaja, ali ostaneš doma v kakšnem kotu po vsem pozabljen. Kar naprej poslušamo, kako je pomembno se družiti in deliti dobre pa včasih tudi ne tako dobre dneve med domačimi in prijatelji, na tem delu sveta.

Molitve na pokopališču Pod hrastom
Molitve na pokopališču Pod hrastom © SD Planica, Melbourne

 

Carmina Slovenica v Melbournu 2014
Carmina Slovenica v Melbournu 2014 © SD Planica, Melbourne
Koncem meseca oktobra je slovensko skupnost v Melbournu presenetil enkratni nastop – svetovno priznani 40-članski ženski zbor Carmina Slovenica iz Maribora. Nastop je bil organiziran v okviru Melbourne Festival od 23.do 26. oktobra v Arts Centru. Imela sem čast ogleda te enkratne zanimivosti in sposobnosti mladih deklet starosti do 25 let v skoraj polni koncertni dvorani v Melbournu. Naslov koncerta “When The Mountains Changed Its Clothing”! Pogled na oder od koder se je slišalo petje zbranih 40 mladih pevk, vsaka v svojem stilu, je bilo nepopisno. Še večje presenečenje je bilo, ko so je vsaka s svojim stolom posedla na odru pred občinstvo in smo v popolni tišini občudovali drug drugega. Najprvo je bil pogled vesel, nasmejan. Pogled se je nagibal vse bolj žalostni obliki; dekleta so s tem dokazale: tu smo, sedaj smo pred Vami, vzemite nas kakor ali kakršnekoli smo, zdaj ko smo pred Vami, ne potem, ko smo nekje same - zdaj! To je bilo sporočilo za vse gledalce in se ga je vredno tudi zapomniti v današnjih hitro napredujočem času. Direktor in skladatelj je bil Heiner Goebbels, dirigentka pa Karmina Šilec. Celotna ekipa je prejela bučen aplavz, po predstavi smo bili povabljeni na kratko srečanje z nastopajočimi dekleti in njih predstavniki. Nepozabno srečanje. Čestitke!

Nekaj dni za tem so nastopale tudi v cerkvenem središču v Kew z naslovom “Slovenski zvoki”. Sam program se je odvijal v cerkvi pred oltarjem. Dekleta in njihovo petje je bilo in bo ostalo za vedno nepozabljeno. Slovenski zvoki - z deli iz slovenske vokalne zakladnice je pregled slovenske ustvarjalnosti skozi vsa glasbena obdobja. Predstavlja dela odličnih sodobnih skladateljev, njihove izvirne kompozicije ali priredbe ljudske motivike. Slednji ob bok postavlja ljudsko pesem v izvirni obliki. Projekt je bil tudi namenjen z nagrado. Avtorica projekta in dirigentka je bila Karmina Šilec.

Toliko za danes, dnevi so vsak dan daljši in lepši tudi toplejši. Enake želje pošiljamo tudi Vam v tem letu, čeprav zelo mokrem letu z ogromno gmotno škodo. Vsem novicam dnevno sledimo, zato še tem bolj čutimo stisko in žalostne dni.

Slovenci po svetu
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.