Nataša LičenNataša Ličen
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Rok MihevcRok Mihevc
100 let schonstatskega gibanja  (foto: Schoenstatt )
100 let schonstatskega gibanja

100 let apostolskega „schönstatskega“ gibanja

Svet | 25.10.2014, 13:42 Tone Gorjup

Papež Frančišek je opoldne sprejel člane „schonstatskega gibanja“ ob 100 letnici njegove ustanovitve. Približno sedem tisoč se jih je zbralo v dvorani blaženega Pavla VI. že dobro uro pred, kjer so s projekcijami in pričevanji utrjevali povezanost z Marijo, ki je mati in učiteljica njihovega gibanja.

Nemški kraj Schönstatt je danes romarsko središče, v katerem so prejšnji konec tedna praznovali 100 letnico tako imenovanega schönstattskega apostolskega gibanje. Duhovniki, redovniki in redovnice ter številni laiki, ki mu pripadajo, so ob milostni podobi Schönstattske Marije izrekli oziroma na novo prižgali plamen svoje zavezanosti ljubezni s katero nas ljubi Kristus po Mariji. Številna srečanja se že vse leto odvijajo tudi drugod po svetu, kjer je razširjeno to apostolsko gibanje. Rodilo se je 18. oktobra 1914, ko je nemški redovnik pater Joseph Kentenich v Schönstattu s skupino mladih sklenil zavezo oziroma naredil zaobljubo trikrat čudoviti Mariji. Mlade je že kmalu po začetku prve svetovne vojne začel zbirati pri kapelici sv. Mihaela v tem kraju in jih navduševati za dobro. Iz tega se je rodila zaveza, oziroma zaobljuba Mariji, da želijo delati vse v povezanosti z njo in v njenem spremstvu vstopati v odnos s Kristusom. Po koncu vojne se je duhovno gibanje, ki ga je začel, hitro širilo. Nov zagon je dobilo po letu 1945, ko je po več letih koncentracijskega taborišča Dachau, ki je v njem še bolj utrdil zaupanje v Marijo, nadaljeval s svojim poslanstvom. V letu 1952 je cerkvena oblast prepovedala njegovo delovanje, leta 1965 pa ga je rehabilitirala. P. Jožef Kentenich je s svojim delom in iz kraja, kjer se je gibanje začelo, vodil apostolat v razkristjanjenem svetu, vlival ljudem zaupanje v božjo previdnost in jih navajal k praktičnemu vsakodnevnemu krščanskemu življenju, ki naj bo v povezavi z Marijo tudi apostolsko. Danes to delo nadaljuje več milijonov ljudi po vsem svetu, ki so povezani v skupnosti oziroma družine. Nekaj jih imamo tudi v Sloveniji.

Avstralska Slovenka sestra Julie Brcar, ki trenutno živi v redovni skupnosti skupnosti na Mt Schoenstatt v Mulgoi pri Sydneyu, je pred časom za Radio Ognjišče povedala, da je cilj vsakega, ki pripada „schönstattskemu gibanju“, da bi postal kot Marija, drugi Kristus. Pri tem ni pomembno ali sem redovnica, mati, duhovnik, fant ali dekle: truditi se moram, da v svojem stanu postanem „majhna“ Marija. Marija ni samo mati, ampak tudi učiteljica, ki nas oblikuje, da bi postali kot ona - nenavezani na greh in v ljubezni povsem predani Bogu. Ona nas uči, kako naj vstopamo v odnos z Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.