Pregled domačih dogodkov od 24. do 31. oktobra 2014

Slovenija | 01.11.2014, 05:00

Prejšnji konec tedna smo premaknili kazalce na urah in prešli na zimski čas, učenci in dijaki so se razveselili prvih počitnic v tem šolskem letu. A dnevi niso bili prav nič zaspani in mirni. Za to sta najprej poskrbeli Evropska centralna banka in Evropska bančna agencija, ki sta v nedeljo objavili rezultate finančnega pregleda 130 pomembnih bank v območju evra in v sodelujočih državah Evropske unije. Obremenitvenega testa ob neugodnih gospodarskih gibanjih ni opravilo 25 bank, med njimi Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor. Slovenija se je v preteklih dneh tudi zadolžila - znova. Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, razrešila dozdajšnjega prvega moža policije in obenem bila bitko s sindikati javnega sektorja. Pred tem koncem tedna, ki ga zaznamujeta praznika vseh svetih in vseh vernih rajnih, so predstavniki države in civilne družbe obiskovali pokopališča, kjer so se zvrstile spominske slovesnosti.

Politika in gospodarstvo

Evropska centralna banka in Evropska bančna agencija, sta med finančnim pregledom 130 bank v območju s skupno evropsko valuto in še nekaterih državah osemindvajseterice ugotovili, da bi največji slovenski banki, NLB in NKBM po neugodnem scenariju konec leta 2016 izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je zatrdil, da posledic za davkoplačevalski denar ne bo. "Identificirani kapitalski primanjkljaj bosta banki pokrili z zadržanimi dobički, ki so rezultat izboljšanja dobičkonosnosti na podlagi sprejetih ukrepov in učinkov restrukturiranja v letu 2014." Kapitalska luknja v NLB in NKBM je predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja nekoliko presenetila. "Obe banki, tako ljubljanska kot mariborska, sta ob koncu lanskega leta ob prenosu terjatev in dokapitalizaciji izkazovali visoko kapitalsko ustreznost," je pojasnil. Da rezultati stresnih testov bank v evrskih in še nekaterih ostalih državah povezave večinoma niso presenečenje, so medtem poudarjali v slovenskih parlamentarnih strankah. Premier Miro Cerar je ob mnenjih tako iz koalicije kot opozicije, da rezultati obremenitvenih testov naših bank zahtevajo odgovornost uprav, zagotovil, da bo vlada razmislila in poiskala najprimernejše rešitve. Dobro se je sicer odrezala še ena naša banka, ki se je znašla v finančnem pregledu, SID banka. Obremenitvena testa po osnovnem in negativnem scenariju je uspešno prestala.

Naša država je medtem različnim tujim bankam podelila mandat za organizacijo izdaje nove serije sedemletnih evrskih obveznic. Upravljavec premoženja pri družbi Alta Skladi Peter Domadenik meni, da je izdaja obveznic v prvi vrsti sprožena zaradi potreb financiranja države, je pa res, da je dodatno smiselna tudi zaradi okolja nizkih obrestnih mer. Osebno upa, da bo izdaja uspešna.

Vlada je skladno z napovedmi sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Primanjkljaj se bo povečal za približno 200 milijonov in bo znašal 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Pojasnjuje državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. "Ta zadolžitev ni posebej namenjena točno določenim stroškom. Gre za redno operacijo, ki jo izvaja ministrstvo za finance v okviru svojih pristojnosti," je dejala.

Državni zbor se je sredi minulega tedna seznanil z odstopom ministra za gospodarstvo Jožefa Petroviča ter ministrice brez listnice, pristojne za razvoj in kohezijo, Violete Bulc. Premier Cerar za naslednico Bulčeve predlagal državno sekretarko Alenko Smerkolj, ministra, ki bo sedel na Petrovičev stolček, še išče. V javnosti je že bilo slišati nekaj imen, med drugim so mediji ugibali, da bi se na to mesto lahko povzpela državni sekretar Janko Burgar ali Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Prah je medtem dvignila druga kadrovska poteza. Vlada je namreč razrešila generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja. Za vršilca dolžnosti te funkcije je potrdila direktorja uprave kriminalistične policije Marjana Fanka. Zakaj takšna odločitev? "Gre za mojo odločitev kot ministrice za notranje zadeve. Gre za odločitev v posledici najvišjega vodstvenega mehanizma odločanja ob uresničevanju vizije vodenja oziroma upravljanja resorja, ki mi je bil zaupan," je odgovorila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Vodstvi policijskih sindikatov sta se različno odzvali. Po mnenju predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča kontinuiteta vodenja ostaja. Vodja Sindikata policistov Zoran Petrovič pa dodaja, da je bila ta poteza le vprašanje časa, saj da Veniger ni spoštoval določenih omejitev. Medtem ko v koaliciji poudarjajo, da je kadrovska sprememba skladna z zakonodajo, so v večjem delu opozicije zaskrbljeni. Za SDS je to ena v seriji zamenjav. Nedavno je namreč vlada razrešila direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in zamenjala načelnika generalštaba Slovenske vojske. "Če to počnejo levi, je to nekaj nujnega, če to naredimo na desni, gre za kadrovski cunami. Mislim, da bi morali na vse gledati enako. Osebno se mi zdi, da ta menjava v tem trenutku ni nujna, zakaj se je ministrica odločila zanjo, ne vem," je dejal strankin poslanec Vinko Gorenak. V N.Si opozarjajo, da gre za destabilizacijo sistema. "Če v tako kratkem času zamenjaš tri ključne glave, se bo v sistemu to gotovo poznalo. Neugoden občutek nam daje tudi to, da so bili vsi trije posamezniki zamenjani brez nekih jasnih razlogov, zakaj se je to zgodilo," je poudaril vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin. V ZL se bojijo, da na notranjem ministrstvu ob varčevalnih ukrepih želijo zgolj poslušnega človeka.

Koprski kriminalisti so v preiskavi, povezani z brezplačnim internetom v Piranu, kazensko ovadili sedem oseb, med njimi tudi župana Petra Bossmana. Višje sodišče v Ljubljani je medtem potrdilo obsodbo celjskega sodnika Milka Škoberneta o jemanju podkupnine in zlorabi položaja, le malo mu je zmanjšalo nekaj več kot petletno zaporno kazen. Za zapahi, kjer je pristal zaradi obsodbe o zlorabi položaja, pa ni več nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža. Na prostost je odšel po 15 mesecih prestajanja zaporne kazni. To mu je z odredbo omogočilo vrhovno sodišče, ki presoja morebitne kršitve zakona. O zadevi za zdaj ni odločilo, a bo to verjetno storilo v prihodnjem mesecu.

Na Dobu je še vedno prvak opozicije Janez Janša, ki je pred kratkim ostal brez poslanskega mandata. Zaradi tega se je pritožil na ustavno sodišče. Njegov odvetnik Franci Matoz pričakuje, da bo odločitev znana kmalu. Državna volilna komisija medtem nadaljuje postopek iskanja nadomestnega poslanca. Še vedno namreč ni jasno, ali bo funkcijo prevzel Božo Predalič.

Vroče je v pogajanjih vlade in sindikatov javnega sektorja. Ti so pred dnevi predstavili odgovor na trenutne vladne predloge ukrepov za prihodnje leto. Vlada bo v kratkem pripravila približevalni predlog, iskala bo drugačne rešitve. To je zagotovil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je ugriznil v precej kislo jabolko. Da se tega zaveda, je bilo jasno ob predstavitvi ključnih izzivov svojega resorja, ko se je osredotočil predvsem na stanje v javnem sektorju in pogajanja s sindikati. Ta po njegovi oceni postajajo kontraproduktivna. Da sindikalni pogajalci grozijo z vojno napovedjo, še preden slišijo obrazložitev, po njegovem ni državotvorno. Koprivnikarjeve kritične izjave so že razburile sindikate, menijo, da so žaljive.

Ta konec tedna obiskujemo grobove svojih domačih in sorodnikov ter prosimo zanje, da bi v polnosti uživali nebeško srečo. Ob 1. in 2. novembru se na pokopališčih vrstijo bogoslužja in molitve za rajne. Predstavniki oblasti te dni polagajo vence in se udeležujejo spominskih slovesnosti, med drugim tudi za vse, ki so izgubili življenje ob osamosvajanju naše države. Pred prazniki je delegacija državnega zbora položila venec pri rovu svete Barbare v Hudi jami pri Laškem. V delegaciji je bila tudi poslanka N.Si Iva Dimic. "V N.Si si ves čas prizadevamo, da bi se vse žrtve dostojno pokopale. Pokop je civilizacijska norma, ki jo je potrebno v smeri ohranjanja vrednot tudi storiti in Slovenija tega še ni storila. Prav zato si prizadevamo, da bi do tega tudi prišlo." V N.Si pripravljajo zakon o dostojnem pokopu, ki je po besedah Dimičeve že pri koncu, v stranki si bodo prizadevali, da bo sprejet v prihodnjih mesecih.

Cerkev v Sloveniji

Ob 27. oktobru, ko smo se spomnili prve medverske molitve za mir v svetu, ki se je na pobudo papeža Janeza Pavla II. zgodila leta 1986 na grobu svetega Frančiška v Assisiju, so se tudi pri nas zvrstili številni dogodki, ki so spodbujali k delu za mir. Vseslovensko srečanje pred tako imenovanim dnevom Duh Assisija je bilo prejšnji konec tedna v Celju, kjer je zbrane med drugim nagovoril novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore. Ob tokratnem dnevu Duh Assisija je pot po naši državi začela oljenka miru. V letu dni bo obiskala župnije, kjer delujejo Frančiškovi redovi ali člani Frančiškovega svetnega reda, ki se bodo skupaj z ostalimi verniki zbirali v molitvi za mir. "Spremlja jo knjižica, na kateri so predlogi za molitev za mir. Vsaka skupnost, ki bo gostila oljenko, bo izbrala način, kako moliti za mir. Zraven bo tudi razpredelnica. Vsaka skupnost bo zbrala stavek iz Svetega pisma, ki govori o miru. Ta stavek bo podarila naslednji skupnosti," je povedala s. Metka Korošec. Na dan obletnice prve medverske molitve za mir v svetu je bilo med drugim slovesno pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjer so pripravili molitveno uro za mir in pravičnost. Sveto mašo, ki je sledila, je daroval p. Leopold Grčar.

Pri Svetem Duhu pri Škofji Loki so se prejšnji konec tedna na študijskem posvetovanju zbrali slovenski laiški katehisti, katehistinje in redovnice, ki v župnijah poučujejo verouk. Glavno temo srečanja - Iz srca evangelija - so dobili pri zdajšnjem papežu. Udeleženci posveta, ki ga je pripravila Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov, so po študijskem delu srečanja še v praktičnih delavnicah odkrivali vlogo igre in ustvarjanja v katehezi. Imeli so tudi duhovno obnovo.

V stolni cerkvi v Ljubljani in v Spodnji Idriji sta bili prejšnjo nedeljo slovesnosti diakonskih posvečenj. Posvečenih je bilo 6 kandidatov, pet škofijskih in en kapucin. Prejeli so prvo stopnjo zakramenta svetega reda, ki ga duhovniki običajno prejmejo vsaj pol leta pred mašniškim posvečenjem. Ravnatelj bogoslovnega semenišča v Ljubljani Franc Šuštar je povedal, da so diakoni poslani na posamezne župnije, kjer sicer že opravljajo pastoralno delo. V Sloveniji naj bi bilo junija v duhovnike posvečenih približno 10 diakonov.

Kultura in družba

Zadnji oktobrski dan je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik - dan reformacije. Povezan je z avguštinskim redovnikom in biblicistom Martinom Luthrom, ki je 31. oktobra 1517 objavil 95 teoloških tez za razjasnitev moči odpustka. Ta dan velja za začetek reformacije, ki je v katoliški Evropi povzročila verske delitve in nastajanje novih veroizpovedi. Nam je reformacija prinesla prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku, kmalu ji je sledil celotni prevod Svetega pisma v slovenščino. Na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije v Novi Gorici je rektor tamkajšnje univerza Danilo Zavratnik opozoril, da se Slovenci bojimo reform, tudi če so nujne. Po njegovem se je to med drugim pokazalo v času osamosvajanja, ko smo zmogli sanje, a ne tudi reformnega procesa. "Je bilo dogajanje ob osamosvojitvi naše države preveč obteženo s procesom samostojnosti in odcepitve od bivše skupne domovine Jugoslavije in smo premalo pozornosti posvetili vrednotam, na katerih naj bi temeljila nova država Slovenija? Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb." Zavrtanik upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. Želi tudi, da bi se kmalu prebudil v nas. Premier Cerar je v poslanici ob dnevu reformacije medtem pozval, naj bo klic po prenovi duha in družbe v času, ki je pred nami, vodilo vseh nas v posameznih in skupnih prizadevanjih za našo dobrobit. Po njegovem nam bo le tako uspelo izstopiti iz kriznega obdobja in odpreti vrata boljši prihodnosti. Na pomen reformacije za Slovence je pri prazničnem bogoslužju v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani spomnil tudi evangeličanski škof Geza Filo. Kot je poudaril, je naše okolje močno zaznamovala tako na verskem kot kulturnem področju.

Področje kulture je v zadnjih dneh zaznamovalo Borštnikovo srečanje. Na 49. festivalu je znova slavil režiser Jernej Lorenci. Strokovna žirija je namreč za najboljšo uprizoritev pretekle sezone izbrala njegovo Svatbo v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Borštnikov prstan kot nagrado igralcu za življenjsko delo je domov odnesel prvak Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Vlado Novak.

V Dolu pri Ljubljani pa so se spomnili 240. obletnice smrti jezuitskega misijonarja, matematika in astronoma, ki je deloval na Kitajskem, Ferdinanda Avguština Hallersteina. "Znan je po tem, da je izvedel prvo štetje prebivalstva, pripravil oziroma uskladil je tudi koledar. Prav tako se je ukvarjal z verskimi, teološkimi in filozofskimi vprašanji. Plod tega je sodelovanje z akademijami v Londonu, Peterburgu in na Dunaju. Na ta način je takratno Evropo seznanjal s kitajsko civilizacijo. Na Kitajskem pa je bil celo vodja astronomskega observatorija," ga je za naš radio na kratko predstavil Miro Šubelj. V Dolu pri Ljubljani so pripravili še priložnostno razstavo o znanstveniku.

Šport

Prejšnji konec tedna je bil v Sloveniji na športnem področju v znamenju ljubljanskega maratona. Njegovo 19. izvedbo je dobil Kenijec Ishimael Bushendich, najboljši Slovenec je bil Anton Kosmač, ki je preizkušnjo končal na desetem mestu. Med ženskami je bila v teku na 42 kilometrov najhitrejša Kenijka Janet Rono, Lucija Krkoč je na sedmem mestu zabeležila najboljšo slovensko žensko uvrstitev. Polmaratona sta prva premagala pri moških Rok Puhar in pri ženskah Britanka Eleanor Davis. Maruša Mišmaš in Blaž Grad sta ubranila lanski zmagi v teku na deset kilometrov. Med paraplegiki je na vozičku z ročnim pogonom na 42 kilometrov slavil Marko Sever. Udeležba na tokratnem ljubljanskem maratonu je bila rekordna - v dveh dneh je skupaj teklo 22 tisoč 556.

Nestrpno smo čakali tudi prvi tekmi za svetovni pokal v alpskem smučanju v novi sezoni - veleslalomski preizkušnji v v avstrijskem Söldnu. Naša šampionka Tina Maze je v soboto končala na 22. mestu, od ostalih Slovenk se Tina Robnik ni uvrstila v drugo vožnjo, Katarina Lavtar ni končala prve, Ana Drev pa ni nastopila. Slavili sta domačinka Anna Fenniger in Američanka Mikaela Shiffrin. Edini slovenski finalist v nedeljo je bil Žan Kranjec, ki je prismučal na 24. mesto. Zmagal je domačin Marcel Hirscher.

Slovensko smučanje se sicer v sezoni svetovnih prvenstev sooča s številnimi težavami, največ jih je prav v alpskem smučanju. Tako imenovana sanacijska trojka, ki je začasno delovno telo in jo sestavlja pet največjih alpskih klubov, direktor nacionalne zveze in predsednik alpskega odbora, mora v pol meseca pripraviti konkreten program za izhod iz trenutnih razmer. Pri večini ostalih panog so že začeli s prvimi koraki sanacije.

Ljubitelje hokeja je nekoliko zaskrbela novica o poškodbi slovenskega zvezdnika Anžeta Kopitarja. Staknil jo je na tekmi severnoameriške hokejske lige NHL, v kateri je njegovo moštvo iz Los Angelesa premagalo nasprotnike iz Columbusa. Na naslednji tekmi s Philadelphio Kopitar ni zaigral, a dejstvo, da je odpotoval na gostovanje, da slutiti, da bo kmalu spet na ledu.

Čez lužo se je sredi tedna začela tudi nova sezona košarkarske lige NBA. Kako so se odrezali naši košarkarji? Goran Dragić je prvo tekmo končal z zmago, za končni rezultat svojega Phoenixa, ki je s 119:99 ugnal ekipo iz Los Angelesa, je v 26 minutah prispeval 18 točk, njegov brat Zoran ni nastopil. Še en naš predstavnik Beno Udrih se je prav tako veselil zmage, z Memphisom je s 105:101 odpravil Minnesoto. V 14 minutah je Udrih dosegel dve točki.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je v minulem tednu začela kvalifikacijski ciklus za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo čez dve leti na Poljskem. Prvo tekmo je odigrala v Kopru, kjer je premagala Slovaško z 31:25 in vpisala prvi par točk na svoj račun.

Ekipni uspeh je slavilo tudi slovensko športno plezanje. Na zadnji tekmi azijske turneje svetovnega pokala v težavnosti na Japonskem so kar trije naši osvojili stopničke. Mina Markovič je bila druga, Maja Vidmar in Domen Škofic pa sta končala na tretjem mestu.