Kako je sv. Frančišek razumel oblast?
Slovenija | 05.10.2014, 19:13
Kdo mu je svetoval in kam se je šel učit, da danes, že več kot 800 let, za njim hodi več kot polmiljonska množica mož, žena, otrok in mladih? Kako to, da mu želi slediti tako veliko ljudi in da nihče ne pomisli, da bi proti njemu protestirali ali celo zahtevali njegov odstop?
Dogaja se ravno nasprotno: pri njem se mnogi navdušujejo in celo sklenejo, da bodo hodili za njim. In kdo je ta oseba in kakšen je njegov slogan, da še ni zastaral? Njegov slogan se glasi: »Spolnjevati sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa!« In gotovo ste sedaj ugotovili na koga mislim. Mislim na svetnika, čigar spomin smrti bomo slovesno praznovali nocoj po vseh cerkvah in kapelah, kjer delujejo in živijo njegovi bratje in sestre. To je sveti Frančišek Asiški, ki je svoje življenje naslonil na resnico in ga gradil na tem trdnem temelju, ki ga ničesar ne more spodkopati. Kdor gradi na svetem in božjem, mu je uspeh zagotovoljen. Frančišek je počasi spoznaval in spoznal, da mora za svoje odločitve odpirati evangelij in se posvetovati z Božjo besedo. Pa ne samo posvetovati, ampak v skladu s tem, kar je prebral, tudi živeti. To je bila njegova zavestna odločitev. Ne smemo misliti, da mu je šlo brez težav, nasprotovanj, posmehovanj. Vse to je vzel v zakup in se ni oziral na polena, ki so mu jih metali ljudje. Verjetno mu ni bilo vseeno, a opiral se je na trdno skalo. Izbral je evangelij in osebo Jezusa Kristusa. In ni ostal razočaran. Ni se opiral na svoje besede in na svoje slogane in ni predstavljal svojih idej, svojih misli, svoji načrtov za izboljšanje svojega življenja in življenja drugih. Kmalu je spoznal svojo človeško bedo in nemoč, zato ni gradil na sebi, ni vztrajal na svojih idejah, mislih in načrtih. Toda nekam se je moral zatekati po nasvete, nekje je moral sprejemati odločitve. Ta kraj je zanj bila cerkev. Tu je začel odpirati evangelij in se posvetovati z Besedo. Spoznal je, da se sam ne bo mogel premakniti na boljše in ne odgovoriti na potrebe svoje lastne duše in lastnega srca. Tudi Jezus se je vedno odločal in delal v skladu s tem, kar je videl in slišal pri svojem Očetu. Na enak način tudi sveti Frančišek in še mnogi drugi.
Kaj pa danes? Kam hodimo po nasvete, kam se obračamo, da bi izboljšali svoje osebno življenje in bili koristni tudi za druge? V teh dneh poslušamo najrazličnejše slogane in instant rešitve, ki bodo ljudem prinesele veselje in blaginjo. Toda v teh besedah, v teh nagovorih, v teh vabilih, ni videti ravno svetosti ali ponižnosti, največ je samopromocije. Verjamem, da so nameni resnični, pozitivni, namenjeni za dobro drugih, za skupno blaginjo, a se bojim, da je preveč lepih obljub, ki so samo za božanje ušes, ne pa za resnično in korenito spremembo osebe, ki jih ponavlja, in za tiste, ki to poslušajo. Vse preveč je obljub, ki nimajo realnega temelja, ne globokih korenin in niti pravega življenjskega soka, ki bi te korenine hranil in dajal obstoj drevesu, človeku samemu. Sv. Frančišek je jasno spoznal, kdo mu lahko da vse: ne služabnik, ampak gospodar. Zato se je zatekal k njemu in se vedno pri njem posvetoval. In na dolgi rok je žel in še žanje blagoslov, privlačnost in kaže tudi pot v prihodnost.
Moram omeniti tudi dva kandidata za župana, ki sta prišla molit in prosit pred milostno podobo Marije Pomagaj, da bi se pravilno odločila, ali kandidirati ali ne. Tu, na svetem kraju, sta iskala nasvetov in božje pomoči, da bi se znala pravilno odločiti. Verjetno je bilo še veliko drugih kandidatov, ki so se šli posvetovat v božji hram. Sklepam pa, da je to le peščica ljudi, ki ne želi graditi na sebi, ampak na trdni skali in darovanju za druge.
Kako je sv. Frančišek razumel oblast? Ne kot uveljavljanje moči in gospodovanja nad brati, kar ni ne evangeljsko ne usmiljeno, pač pa kot navzočnost, ki je pomembna, bistvena in v službi bratov in sester. Zavedal se je, da si je potrebno pridobiti novo miselnost na vseh ravneh, da bomo lahko ponudili nove odgovore na osebni ravni kot tudi na ravni naših struktur. Strukture pa se bodo spremenile, ko se bo spremenilo naše osebno življenje. Proces prestrukturiranja, do katerega mora priti, je povezan s spreobrnjenjem lastnega uma in srca. In to je Frančišku tudi uspelo, ker je vse gradil na svojem sloganu: »Spolnjevati sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa!«
Namesto hvaljenja samega sebe, kaj vse smo storili za druge, nam Frančišek govori: »Začnimo, bratje, služiti Gospodu Bogu, ker smo doslej komaj kaj ali zelo malo koristnega naredili.« Ko je Frančišek videl mnoge, ki so drveli k vodstvenim službam, je njihovo drznost zavračal in govoril, »da je pred Bogom dobro in sprejemljivo skrbeti za druge in da se spodobi, da si naložijo skrb za duše, samo da v tem ne iščejo ničesar zase, ampak vedno in v vsem skušajo izpolnjevati božjo voljo. Naj ne pričakujejo ploskanja podrejenih, ampak njihov napredek, ne blišča vpričo ljudi, ampak slavo pri Bogu.«
Komentar spisal in prebral p. Robert Bahčič
