VIDEO: Nadškof Zore: Prvo poslanstvo škofa je biti z ljudmi

Slovenija | 10.10.2014, 14:43 Rok Mihevc

Novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit, p. Stane Zore se je na opoldanski novinarski konferenci prvič srečal z novinarji. Prepričan je, da naloga, ki ga čaka ni lahka. Povedal je, da je nunciju navedel vse razloge proti tej odločitvi, saj se je čutil nedoraslega zanjo. Na vprašanje o tem, kako bo še naprej ohranjal stike z ljudmi, pa je odgovoril, da je poslanstvo škofa najprej biti za ljudi; skrbeti za Božje ljudstvo, mu biti blizu, spoznati, kako čuti, kakšne so njegove stiske in pričakovanja, ter se od njih učiti.

Nadškof Stane Zore je svojo izjavo začel s stavkom iz Svetega pisma, ki ga je, kot je sam dejal, na začetku neprijetno zbodel, ko ga je prvič prebral in sicer: 'Zgodila se mi je Gospodova beseda.' 1 +2 „Počasi sem začel razumevati, da je Božja beseda in Božja volja nekaj, kar se v življenju človeka zgodi. Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa sem začel to besedno zvezo razumevati še globlje in veliko bolj osebno“. Zatem je nadškof Zore spomnil, da se je imenovanje zgodilo na praznik svetega Frančiška Asiškega, redovnega ustanovitelja frančiškanov, ki je imel željo ne le prenoviti Cerkev po Božjem naročilu, temveč živeti sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa v Cerkvi. „V tem je vsa skrivnost njegovega življenja in njegovega nepojmljivega vpliva na sodobnike in vse kasnejše generacije kristjanov“.

Povedal je, da razlogov, zakaj se je papež Frančišek odločil, da ga imenuje za ljubljanskega nadškofa, ne želi iskati. „Gospodu nunciju, ki je v papeževem imenu vodil posvetovanja in poizvedovanja, sem navedel vse svoje pomisleke in vse svoje slabosti. Ker vse to ni zadostovalo, da bi nuncij odstopil od papeževega sklepa, sem omenjeno odločitev v duhu pokorščine sprejel kot služenje Kristusovemu evangeliju, Cerkvi in človeku“. Zatem pa je nadškof Zore spregovoril o evangeljski ljubezni, ki je izraz Božje bližine s človekom. Ta se ne po njegovih besedah ne ustavi pri naših preračunavanjih, kompromisih in zavrnitvah, ampak gre do križa in vstajenja. „Ljubezen ne pozna meja in vedno potrebuje konkretnost, tako kakor je Jezus deloval in umrl v konkretnih življenjskih okoliščinah. To konkretnost nam v različnih življenjskih okoliščinah zagotavlja Cerkev, ki je občestvo verujočih v Kristusa, pot Cerkve pa je človek ne kot proizvajalec in potrošnik, ampak človek, ki je upodobljen po Božji podobi in zato nosilec neodtujljivega dostojanstva, ki mu ga nihče ne sme zanikati ali mu ga odvzeti“.

Zatem je nadškof Zore izrazil svojo željo, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in z vsemi ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje moči usmerili v prizadevanje za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro. „V združevanju vseh naših moči vidim najboljše zagotovilo, da v našem času in v tem prostoru oblikujemo ustrezne okoliščine za mirno in spoštljivo sobivanje vseh ljudi v ljubljanski nadškofiji in naši državi“.

Ob sklepu se je nadškof Zore papežu Frančišku zahvalil za imenovanje, ob katerem čuti zelo veliko odgovornost. „Vse duhovnike, redovnike, redovnice, vse katoličane in vse kristjane, pa tudi vse ljudi dobre volje vabim, da skupaj ustvarimo prostor sožitja, dialoga in medsebojnega spoštovanja v dobro vseh nas, zlasti najbolj ubogih in najbolj ogroženih“. Duhovnike, redovnice in redovnike je še prosil, naj mu stojijo ob strani z molitvijo. Zahvalil se jim je za njihovo delo v Cerkvi in za pričevanje življenja. K sodelovanju za skupno dobro vseh ljudi pa je nadškof Zore povabil tudi medije.

V imenu ljubljanske nadškofije je nadškofa Staneta Zoreta pozdravil pomožni škof Anton Jamnik. Obljubil mu je, da bodo še naprej veliko molili zanj. Hkrati pa mu je zagotovil njihovo iskreno sodelovanje in pomoč pri njegovem odgovornem poslanstvu.

Izjava novoimenovanega ljubljanskega nadškofa in metropolita p. Staneta Zoreta

"Ko je med nas prišel novi prevod Svetega pisma, ki ga imenujejo Slovenski standardni prevod, sem med preroškimi knjigami zasledil izraz: »Zgodila se mi je Gospodova beseda.« Ko sem tako oblikovan izraz prvič prebral, me je neprijetno zbodel. Prej smo bili navajeni slišati: »Prišla mi je Božja beseda.« Počasi sem začel razumevati, da je Božja beseda in Božja volja nekaj, kar se v življenju človeka zgodi. Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa sem začel to besedno zvezo razumevati še globlje in veliko bolj osebno. Imenovanje se je zgodilo na praznik svetega Frančiška Asiškega, našega redovnega ustanovitelja, ki je imel željo ne le prenoviti Cerkev po Božjem naročilu, temveč živeti sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa v Cerkvi. V tem je vsa skrivnost njegovega življenja in njegovega nepojmljivega vpliva na sodobnike in vse kasnejše generacije kristjanov.

O razlogih, zakaj se je papež Frančišek odločil, da me imenuje za ljubljanskega nadškofa, ne razglabljam in jih ne želim iskati. Gospodu nunciju, ki je v papeževem imenu vodil posvetovanja in poizvedovanja, sem navedel vse svoje pomisleke in vse svoje slabosti. Ker vse to ni zadostovalo, da bi nuncij odstopil od papeževega sklepa, sem omenjeno odločitev v duhu pokorščine sprejel kot služenje Kristusovemu evangeliju, Cerkvi in človeku. Evangeljska ljubezen je bila in je izraz Božje bližine s človekom, ki se ne ustavi pri naših preračunavanjih, kompromisih in zavrnitvah, ampak gre do križa in vstajenja. Ljubezen ne pozna meja in vedno potrebuje konkretnost, tako kakor je Jezus deloval in umrl v konkretnih življenjskih okoliščinah. To konkretnost nam v različnih življenjskih okoliščinah zagotavlja Cerkev, ki je občestvo verujočih v Kristusa, pot Cerkve pa je človek ne kot proizvajalec in potrošnik, ampak človek, ki je upodobljen po Božji podobi in zato nosilec neodtujljivega dostojanstva, ki mu ga nihče ne sme zanikati ali mu ga odvzeti.

Želim si, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in z vsemi ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usmerili v prizadevanje za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro. V združevanju vseh naših moči vidim najboljše zagotovilo, da v našem času in v tem prostoru oblikujemo ustrezne okoliščine za mirno in spoštljivo sobivanje vseh ljudi v ljubljanski nadškofiji in naši državi.

Papežu Frančišku se zahvaljujem za imenovanje, ob katerem čutim zelo veliko odgovornost. Vse duhovnike, redovnike, redovnice, vse katoličane in vse kristjane, pa tudi vse ljudi dobre volje vabim, da skupaj ustvarimo prostor sožitja, dialoga in medsebojnega spoštovanja v dobro vseh nas, zlasti najbolj ubogih in najbolj ogroženih.

Vsem omenjenim se zahvaljujem za voščila in čestitke ob imenovanju. Na poseben način izrekam zahvalo za dobre želje vsem sobratom škofom, predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade. Duhovnike, redovnice in redovnike prosim, da mi stojijo ob strani z molitvijo. Zahvaljujem se jim za njihovo delo v Cerkvi in za pričevanje življenja. Močno se naslanjam na njihovo sodelovanje in pomoč. K sodelovanju pa vabim tudi vas, ki delate v medijih. Z vašo pomočjo in sodelovanjem lahko v ta prostor prinesemo več optimizma, več veselja in pristnega zadovoljstva."

Pozdravne besede ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika nadškofu p. Stanetu Zoretu

"Spoštovani in dragi gospod nadškof p. Stane!

V imenu ljubljanske nadškofije, vseh duhovnikov, redovnikov, redovnic, stolnega kapitlja in vseh sodelavcev na nadškofiji in celotnega božjega ljudstva naše nadškofije Vam iskreno čestitam ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa. Želim izraziti veliko hvaležnost in veselje, da vas je papež Frančišek, prav na god Vašega redovnega ustanovitelja sv. Frančiška imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Zadnjih 14 mesecev smo veliko molili, da nam Gospod pošlje novega pastirja in bili včasih že neučakani in nepotrpežljivi. Vaše imenovanje za nadškofa je za vse nas čudovito znamenje, kako nas Gospod s svojo dobroto vedno znova preseneča in tudi po kakšni težki preizkušnji utrjuje v veri, da ima vsak dogodek svoj smisel, če smo le dovolj preprosti in iskreni, da Bogu dopustimo, da nas nagovori.

Obljubljamo vam, da bomo še naprej veliko molili za vas in se Gospodu zahvaljevali za njegovo dobroto. Hkrati vam zagotavljam naše iskreno sodelovanje in pomoč pri Vašem odgovornem poslanstvu.

Mislim, da za vas na poseben način veljajo besede vašega redovnega ustanovitelja sv. Frančiška:

Kjer je ljubezen in modrost,

tam ni ne strahu ne nevednosti.

Kjer je potrpežljivost

in ponižnost,

tam ni jeze ne vznemirjanja.

Kjer je uboštvo

skupaj z veseljem,

tam ni ne pohlepnosti

ne skoposti.

Kjer je spokojnost

in premišljevanje,