S 1. oktobrom se začenja novo študijsko leto

Slovenija | 01.10.2014, 00:45

Začenja se novo študijsko leto. Ker vpisi na dodiplomski in podiplomski študij še potekajo, bo končni podatek o tem, koliko študentov bo v njem študiralo na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih, znan šele po 30. oktobru. V prvem vpisnem roku so fakultete sprejele glavnino, torej skupno 11.947 kandidatov od 19.982 prijavljenih. Na slovenskih univerzah je za študijsko leto 2014/2015 na voljo 20.871 vpisnih mest za redni in izredni študij.

Tudi letos največ vpisnih mest na ljubljanski univerzi

Tudi tokrat je največ vpisnih mest razpisala ljubljanska univerza, in sicer 10.839. Nanje se je v prvem prijavnem roku prijavilo 10.322, sprejetih je bilo 7481 kandidatov. V drugem roku je bilo od 2200 prijavljenih sprejetih 1613 študentov.

Na mariborski univerzi, ki je v prvem roku razpisala 5496 vpisnih mest, sta bila sprejeta 2902 kandidata. V drugem roku še 1141.

Na primorski univerzi, ki je razpisala 1635 vpisnih mest, je bilo na podlagi prve prijave sprejetih 1042 kandidatov, v drugem roku še dodatnih 337.

Na študij na novogoriški univerzi je bilo skupno sprejetih 61 kandidatov. Tam so skupno razpisali 242 vpisnih mest.

Na ostalih visokošolskih zavodih s koncesijo, kjer je bilo skupno 1771 vpisnih mest, je možnost za študij v prvem roku dobilo 486 prihodnjih študentov, v drugem roku še 355.

V tretjem prijavnem roku od danes do nedelje se na študij lahko prijavijo samo tisti, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku niso uvrstili na nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov. Vpis sprejetih v tretjem roku bo potekal do 10. oktobra.

Letos nekaj težav z elektronsko prijavo

Novo študijsko leto je prineslo nekaj novosti. Sprememba v postopku, kjer je prijavo mogoče oddati elektronsko na spletnem portalu eVŠ, je univerzam povzročila nekaj težav. Tako je bilo v prvem prijavnem roku na mariborski univerzi večje število zavrženih vlog kot v preteklih letih in posledično tudi omejitev pravice do izobraževanja nekaterim kandidatom, ki bi se lahko vpisali v izbran program. Določene pomanjkljivosti so uspeli odpraviti do drugega roka, ostale izboljšave naj bi začele veljati vsaj z naslednjim študijskim letom.

Tradicionalne dobrodošlice in sprejemi brucev in študentov

Pred uradnim začetkom novega študijskega leta univerze novincem tradicionalno izrekajo dobrodošlice. Ljubljanska univerza je sprejem za bruce in njihove starše pripravila včeraj na Kongresnem trgu, kjer so se na stojnicah ob spremljajočem glasbenem programu predstavile fakultete in akademije. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se bo tudi letos osredotočila na informiranje študentov o študiju in obštudijskih dejavnostih. V prihodnjih dneh bo študentom med drugim na voljo Študentska svetovalnica, za vsa vprašanja bodo dostopni tudi na brezplačen študentski telefon 080 98 67. Tradicionalno dobrodošlico vsem študentom, še posebej brucem, danes v Kopru pripravlja tudi primorska univerza. Za novince so z uvodnimi srečanji poskrbeli tudi na fakultetah mariborske univerze, ki je v ponedeljek organizirala uvajalni dan za bruce.

Študij študenta mesečno stane skoraj 600 evrov, študent državo letno približno 3000 evrov

Povprečni mesečni strošek za študij pri nas je po za zdaj še neuradnih podatkih raziskave Evroštudent lani znašal 598 evrov. Raziskava, ki meri stroške študentov in jo naroča ministrstvo za izobraževanje, kaže še, da so morali študentje sami pokriti slabi dve tretjini stroškov, ostalo so pokrili starši ali država. Po enaki raziskavi iz leta 2010 so bili povprečni stroški študenta nižji za več kot 100 evrov in so znašali nekaj manj kot 500 evrov. Pri tem so morali nekaj manj kot 300 evrov plačati študentje sami, nekaj manj kot 200 evrov starši, država in ostali.

Stroškov s študijem nimajo le študenti, ampak tudi država. Po podatkih ministrstva za izobraževanje je v povprečju treba iz javnih sredstev za študenta, ki študira v dodiplomskem programu, letno zagotoviti približno 3000 evrov. Pri doktorskem študiju je za posameznega doktoranda iz javnih sredstev letno povprečno namenjenih še 500 evrov več.

Študentom pravica do zdravstvenega varstva in subvencij, na voljo tudi številne ugodnosti

Študentom po zakonu o visokem šolstvu pripadajo različne pravice. Do 26. leta so zdravstveno zavarovani, država jim subvencionira bivanje v študentskih domovih ali zasebnikih in prevoz. Prav tako so vsak delovni dan upravičeni do subvencioniranega obroka hrane. Pridobijo lahko državno, Zoisovo ali kadrovsko štipendijo. Novi zakon o štipendiranju predvideva še nove štipendije za deficitarne poklice, a se na prvi razpis zanje še čaka. Svoj zaslužek lahko dobijo s študentskim delom. Na svojih fakultetah lahko praviloma brezplačno koristijo knjižnične storitve, popust jih čaka ob obiskih gledališč, muzejev in kino predstav. Brezplačno ali po nižji ceni so jim na voljo različne oblike rekreacije. Popust jim nudijo tudi različni komercialni ponudniki storitev. Še več ugodnosti lahko koristijo z mednarodno študentsko kartico ISIC, ki jo pogosto uporabijo za popuste na potovanjih v tujini.