Prva zaslišanja ministrskih kandidatov po pričakovanjih; Klemenčiča in Mramorja ni bilo

Slovenija | 12.09.2014, 17:06

Kandidati za ministre nove vlade so danes začeli svoje predstavitve pred pristojnimi delovnimi telesi. Na matičnih odborih so bili zaslišani štirje, sicer že aktualni ministri, to so Anja Kopač Mrak, Karl Erjavec, Dejan Židan in Gorazd Žmavc. Na zainteresiranih delovnih telesih naj bi se popoldne predstavila še dva Dušan Mramor in Goran Klemenčič, a ni šlo po načrtih. Poslanec SDS Andrej Šircelj je dejal, da je neudeležba posameznih poslancev na komisiji DZ prvovrsten škandal.

Kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je suvereno nastopila pred matičnim odborom. Med cilji je naštela reorganizacijo centrov za socialno delo, uvedbo informativnih izračunov socialnih transferjev in reformo študentskega dela. Dodala je, da bo treba spremeniti tudi obstoječo ureditev občasnega in začasnega dela za upokojence. Zavzela se je tudi za vzpostavitev odpravninskega sklada, demografski sklad pa naj bi zaživel do konca prihodnjega leta.

Pred komisijo je danes nekoliko manj suvereno, kot smo vajeni, stopil tudi zunanji minister, ki si želi ostati na tem položaju, Karl Erjavec. Kot prioritete svojega novega mandata je v uvodnih manj kot 20-ih minutah izpostavil sprejetje nove zunanjepolitične strategije, dobre odnose s sosednjimi državami, gospodarsko diplomacijo in aktivno politiko v mednarodnih organizacijah. Ksenija Korenjak Kramar, SMC, ga je pobarala o gospodarski diplomaciji, minister je pojasnil, da doslej ta ni bila v ospredju, a se to spreminja.

Anže Logar, SDS, pa ni mogel mimo govoric o vohunjenju s strani veleposlanika pri NATU Benedejčiča in se navezal na dogodke v Avstraliji ter Nikolasa Omana. Erjavec je povedal, da je bil glede namigov o domnevnem vohunjenju skeptičen, saj ne verjame, da bi lahko Benedejčič sodeloval na vrhu Nata minuli teden v Walesu, če bi bile obtožbe resne. Pojasnil je, da so jim v Natovem uradu za varnost povedali, da ni nobene preiskave in postopka proti slovenskemu veleposlaniku in tudi nobene prijave. Enak odgovor so dobili na Sovi. To in podobne afere, kot je bila tista z veleposlanikom v Avstraliji Milanom Balažicem, po Erjavčevem mnenju jemljejo kredibilnost slovenski diplomaciji. Tukaj je znova zanikal svojo vpletenost v zgodbo v Avstraliji in vztrajal pri odločitvi glede odpoklica Balažica in komentiral, da morda ni najboljše, da so izbrali nekariernega diplomata. Hkrati je zavrnil tudi nezakonito zaposlovanje, ki mu ga je očital Balažic ter poudaril, da za vsako zaposlitev lahko pokaže papir. Erjavec je moral znova pojasnjevati zaplet na petkovi dopisni seji vlade, na kateri so potrjevali kandidatno listo komisarjev prihodnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Še vedno vztraja, da je bil sklep, ki ga je vlada poslala v Bruselj, nezakonit. Po njegovem mnenju poslovnik, ki ureja na kakšen način se izvajajo seje vlade, ne more preko zakona, v katerem je "zelo jasno zapisano, kdaj je kakšen sklep sprejet". Tega poglavja se je posredno dotaknil tudi Janez Janša, SDS, ki je podvomil v stavek, da je na področju evropskih zadev ministrstvo vztrajalo na jasnosti oblikovanja stališč za polno izkoriščenje priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija.

V nadaljevanju je zunanji minister pojasnjeval tudi stališča do ukrajinske krize. Meni, da se z gospodarskimi sankcijami lahko izvaja določen pritisk, da pa niso pravi inštrument za rešitev krize. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo deset članov odbora, nasprotno pa jih je menilo pet.

Kandidat za ministra za kmetijstvo v novi vladi Dejan Židan je v predstavitvi odboru za kmetijstvo takoj prešel h konkretnim temam in kot prioritete svojega novega mandata izpostavil tri usmeritve, in sicer zmanjševanje administrativnih bremen, operativno izvajanje deklaracije zagotovimo.si hrano za jutri ter zagotavljanje uspešno delujoče gozdno-lesne verige. Izpostavil je tudi ukrepe zaradi stabilizacije slovenskega trga zaradi ruskega embarga. Pri tem je opozoril, da je Slovenija pod pritiskom sekundarnih učinkov, da se bodo torej pojavili viški hrane iz drugih evropskih držav.

Obenem je izpostavil ukrepe v smer povečanja proizvodnje hrane. Stopnja samooskrbe je 75-odstotna, rasti pa si želi zlasti na področju vrtnin, proizvodnje krušnih žit ter stabilizacijo proizvodnje surovega mleka, kjer polovica proizvodnje poteka pri gorskih kmetijah. Židan si želi, da bi bil tokrat minister za štiri leta, saj da bo tako lahko vsaj nekatere projekte izpeljal do konca in da bodo vidni tudi učinki.

Pred odbor je stopil danes tudi Gorazd Žmavc, kandidat za ministra za Slovence po svetu, medtem ko zaslišanj na zainteresiranih delovnih telesih ni bilo. Dva ministrska kandidata – za finance Dušana Mramorja, in za pravosodje Gorana Klemenčiča- naj bi popoldne zaslišali na sejah zainteresiranih delovnih teles, a se je zapletlo. Poslanci SMC, DeSUS, SD in ZaAB so tako sporočili, da danes ne bodo sodelovali na omenjenih dveh sejah, saj da njun sklic presega določila poslovnika. Že pred tem sta kandidata opravičila odsotnost na omenjenih sejah, pred matičnima delovnima telesoma se bosta predstavila v ponedeljek.

Šircelj: Neudeležba posameznih poslancev na komisiji DZ prvovrsten škandal

Neudeležba poslancev koalicije ter opozicijskih ZaAB in ZL na današnji seji komisije za nadzor javnih financ je prvovrsten škandal in napad na demokracijo, meni predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS). Ministrski kandidat Dušan Mramor bi si po njegovi oceni moral vzeti čas za sejo. Nadaljevanje seje je tako Šircelj sklical za ponedeljek zvečer.

Na seji komisije za nadzor javnih financ naj bi se namreč predstavil kandidat za finančnega ministra Mramor, a se je ta po besedah Širclja opravičil in dejal, da je pripravljen priti ob drugi priložnosti.

Poleg tega so se opravičili predstavniki iz vrst koalicije ter opozicijskih ZaAB in ZL. Kljub temu Šircelj današnje seje ni odpovedal, je pa zato sejo prekinil že po dobrih 15 minutah.

Po mnenju Širclja se postavlja vprašanje, ali ima opozicija v tej komisiji res večino, ki naj bi jo po predpisih in poslovniku imela. Na to je že na sami seji opozoril tudi prvak SDS Janez Janša.

Šircelj je v izjavi za medije po seji povedal, da bi kandidat za ministra moral nastop pred organi DZ vzeti kot absolutno prioriteto; razpored zaslišanj je bil znan nekaj dni vnaprej, zato da gre za nesprejemljivo dejanje.

Tudi koalicijski poslanci bi morali priti na sejo, meni Šircelj. Zlasti zato, da se opravi razprava in se navsezadnje na simboličen način udejanja tisto, kar je mandatar Miro Cerar zagotavljal: tvorno sodelovanje med opozicijo in koalicijo. "To, da ne bo demokratičnega nadzora nad javnimi financami in da bodo te stranke delovale tako, kot so začele, je prvovrsten škandal in napad na demokracijo," je še posvaril Šircelj.

Zagotovil je tudi, da ne gre za provokacijo, pač pa so le želeli zagotoviti tvorno sodelovanje in nadzor nad javnimi financami.

Ob očitkih koalicije, da sklic komisije presega določila poslovnika DZ, je Šircelj dejal, da se "sklicuje na pravilnik komisije za nadzor javnih financ in na postopkovni pravilnik". Po njegovih besedah pa tudi "predpis določa, da zainteresirana delovna telesa lahko pokličejo ministre oz. kandidate oz. lahko dajo na dnevni red temo, za katero menijo, da je potrebna".

Na navedbe, da tak sklic seje tudi ni parlamentarna praksa, pa je Šircelj odgovoril, da je "vsekakor parlamentarna praksa", da se je minister za finance odzval na vsako povabilo komisije. "Če se ni on udeležil seje, je - ko je že imel ministrstvo in ekipo - poslal svojega namestnika. V svoji parlamentarni praksi ne poznam primera, da bi ministri ali drugi funkcionarji ne hodili na seje komisije," je dodal.

Za ob 18. uri je sklicana seja komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, na kateri bi se moral predstavljati kandidat za pravosodnega ministra Goran Klemenčič. A tudi on se je, kot je v izjavi za medije pojasnila predsednica komisije Eva Irgl (SDS), opravičil, prav tako so poslanci koalicije in ZaAB že sporočili, da na tej seji ne bodo sodelovali.

Po mnenju Irglove bi Klemenčič kot kandidat za ministra v času zaslišanj v DZ moral biti na voljo, saj je vedno tudi možnost, da zainteresirano delovno telo opravi zaslišanje. Kot ocenjuje, je takšno ravnanje nespoštljiv odnos do DZ. Po njenem prepričanju so delovali v skladu s poslovnikom DZ.

Prav tako je po njenih besedah praksa, da je treba najprej zaslišati kandidata na zainteresiranem delovnem telesu, da slednje lahko da priporočila matičnemu. "Glede na to, da Klemenčič danes na tej komisiji očitno ne bo zaslišan, še ne pomeni, da ne bo v prihodnje," je še opozorila.

Tudi ona je izpostavila, da se ji opravičila posameznih poslanskih skupin ne zdijo dobra ravnanja, "sploh zato, ker se prav stranka SMC sklicuje na neke nove politične standarde".