Mreži „Nič odpadkov“ so se pridružile prve štiri slovenske občine

| 14.09.2014, 16:00 Rok Mihevc

Občine Ljubljana, Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika so se kot prve slovenske občine pridružile slovenski mreži Nič odpadkov. Župani so se zavzeli, da si bodo prizadevali za zmanjšanje odpadkov in povečanje ponovne uporabe.

Zero Waste oz. Nič odpadkov je filozofija, katere cilj ni ravnanje z odpadki, pač pa njihovo postopno odpravljanje. Ta ne vključuje odlagališč in sežigalnic. Predsednik Zero Waste Europe Rossano Ercolini poudarja, da moramo izpostaviti takšen sistem, ki bo temeljil na dobro organizaciji, izobraževanju in podajanju informacij celotni skupnosti, ki lahko spremeni svoje delovanje. V Italiji je v to mrežo vključenih že 213 občin, znova pa se je razširila ta teden, ko so se ji pridružile še štiri slovenske občine. Med njimi je tudi Vrhnika, ki že vrsto let uspešno zmanjšuje količine odpadkov, pojasnjuje župan Stojan Jaklin. Same občine lahko po njegovem mnenju storijo veliko pri prepričevanju občanov za odgovornejše ravnanje z odpadkov, vendar pa jim mora pri tem, kot je dejal, pomagati tudi država s pametnimi predpisi. Kot enega ključnih elementov je poudaril osveščanje otrok in sodelovanje podjetij.

Občina Vrhnika se je odločila tudi, da bodo v vrtcih začeli uporabljati pralne plenice. Direktor Snage Janko Kramžar je to izpostavil kot primer dobre prakse, s katero lahko veliko dosežejo. V zvezo Zero Waste Evrope si želi pripeljati vseh deset občin s svojega območja in želi postati primer dobre prakse na ravni Evropske unije.

Občina, ki želi postati del te mreže, mora sicer izpolnjevati določene pogoje, kjer mora v prvi vrsti sprejeti definicijo, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki. Povezuje delovanje lokalnih skupnosti - ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in zbiranje nevarnih snovi - ter delovanje proizvajalcev, ki opuščajo uporabo nevarnih snovi.

Društvo Ekologi brez meja so v preteklem tednu pripravili tudi posvet o poteh za doseganje koncepta „Nič odpadkov“. Predsednik Državnega sveta Mitja Bervar je poudaril, da so odpadki v takšni in drugačni obliki naš neločljiv spremljevalec, vendar pa potrebujemo novo paradigmo trajnostnega razvoja. Meni, da je z vidika varstva okolja najboljši odpadek tisti, ki ga ni. Z vidika gospodarstva pa so odpadki lahko koristni tudi kot surovina in tako odpirajo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. "Zavedanje o omejenosti naravnih virov nas je prisililo, da o odpadkih razmišljamo kot o viru surovin in energije. Odpadki so tako danes prvovrstno politično vprašanje.“

Bervar je izpostavil velik pomen razprave med predstavniki politike, lokalnih skupnosti, stroke in civilne družbe. Poudaril je, da je bilo v zadnjem času v državnem svetu že ogromno javnih posvetov, na katerih je razprava tekla o novi paradigmi trajnostnega razvoja. Sicer pa je izrazil upanje, da bo javna prestavitev in razprava o načinu življenja brez odpadkov spodbudila tudi druge občine, da se pridružijo projektu. Za občine, ki so se že pridružile, pa je pot jasna in začrtana in poti nazaj ni, je še poudaril.

Predsednik mreže Zero Waste Europe Rossano Ercolini je prepričan, da državljani občin, usmerjenih v življenje brez odpadkov, to počnejo za svoje otroke. "Gre za sistem, ki nam pomaga, da izstopimo iz perverznega ciklusa odmetavanja in zavračanja. Naučiti se moramo, da se izogibamo metanju stvari stran," je poudaril. Po njegovih besedah pri ravnanju z odpadki potrebujemo dinamičnost, inovativnost, sistem je treba stalno spreminjati in izboljševati. Predvsem pa je nujno spremeniti razmišljanje. "Zero Waste ne govori o odpadkih, ampak o demokraciji, o moči, ki jo dobijo ljudje, o vzgoji in o prihodnosti. Če prihodnost bo, ne more temeljiti na drugem kot na konceptu nič odpadkov," je izpostavil Ercolini.

Koordinator strokovnega odbora Zero Waste Europe Enzo Favoino pa je poudaril, da je koncept nič odpadkov orodje za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Slednje zahteva tudi spremembe pri sami zasnovi izdelkov - ti morajo biti namreč zamišljeni na način, da so lahko kasneje ponovno uporabljeni.