Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
JRS, logo (foto: jrs.rkc.si)
JRS, logo

Predstavili letošnji Socialni teden

| 17.08.2014, 18:38 Matjaž Merljak

V oddaji z razvojno in migracijsko tematiko Gradimo odprto družbo GOD, ki je bila tokrat 180. po vrsti, je bil gost Matej Cepin, ki je odgovoren za Socialno Akademijo. Ta v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce JRS Slovenije in drugimi partnerji organizira že šesti socialni teden v Republiki Sloveniji.

Ideja za Socialni teden je po Cepinovih besedah dosti spontana: želijo krepiti posameznike in organizacije k družbenemu angažiranju.

Naslov šestega socialnega tedna je Skoči ven'. Cepin prizna, da je naslov malce provokativen: „
Veliki večini pride na misel emigracija. A to ni nagovor k temu,“ dodaja.

Kot pravi so do naslova prišli s prispodobo žabe, ki jo kuhajo v vodi. Ta je vedno toplejša, žabi je vse bolj udobno, zato ne skoči več. „Podobno je v Slovenij,“ pravi Matej Cepin.

Tematika se osredotoča na nekaj obletnic: stoletnico začetka prve svetovne vojne, 25-letnico padca berlinskega zidu, desetletnico vstopa v EU.

Najpomembnejša novost letošnjega tedna je, da so dogajanje raztegnili na sedem dni in da bodo trije potekali na lokalni ravni. 25. septembra bo potekala okrogla miza, nato bo dogajanje lokalno, v petek in soboto bodo prireditve v Ljubljani.

S socialnim tednom želijo ubesediti današnje stanje, saj smo tudi pri tem v istih vzorcih. Za kristjane, ki smo del slovenske civilne družbe, bi se pomen socialnega tedna prevedel kot spreobrnjenje.

Matej Cepin je spregovoril še o poslanstvu Socialne akademije, ki je nasploh usmerjeno v krepitev civilne družbe v Sloveniji, še posebno tistega njenega dela, ki je blizu krščanstvu. Civilna družba se po njegovem preobraža v pretežno odvisnost od samega sebe, nastajajo nove pobude, težko je preživeti, število zaposlenih in prostovoljcev se je prepolovilo, ne šolamo novih kadrov in voditeljev, ni strukture, kjer bi ljudje pridobili reference vodenja

Socialna akademija se ukvarja z izobraževanjem odraslih, mladinskim delom, inkubatorjem, multimedijsko kulturo ... V prihodnje si želijo stalnega, inovativnega financiranja, projektno financiranje je gonilo, da ljudje prihajajo in odhajajo ter jasne vizije. Želi si še, da bi se v vsakem okolju ljudje angažirali, ne le navijaško, ampak kritično.

Matej Cepin in avtor oddaje p. dr. Robin Schweiger
Matej Cepin in avtor oddaje p. dr. Robin Schweiger © Matjaž Merljak

 


Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Bolgarija je končala zidavo ograje z bodečo žico

Bolgarija je na meji s Turčijo postavila 33 kilometrov dolgo in 3 metre visoko ograjo z bodečo žico na vrhu, s katero želi omejiti število nezakonitih priseljencev, ki prihajajo v državo. Bolgarsko obrambo ministrstvo je meseca julija sporočilo, da je gradnja 33 kilometrov dolge in tri metre visoke ograje na najbolj kritičnem odseku meje po devetih mesecih končana.

Ograja z bodečo žico na vrhu naj bi preprečila, da bi priseljenci nezakonito prehajali mejo na goratem območju Elhovo in bi jih tako prisilila v uporabo mejnih prehodov. Gre za del 259 kilometrov dolge meje s Turčijo, ki ga je najtežje nadzorovati.

Po navedbah beograjske tiskovne agencije Beta je ograja že pred končanjem zmanjšala število nezakonitih priseljencev na 300 mesečno, medtem ko jih je še lansko jesen vsak mesec prešlo okoli 2000.

Bolgarijo je preplavil val nezakonitih priseljencev, ki v državo pridejo preko Turčije. Po podatkih mejne policije je med njimi največ beguncev iz Sirije. Samo lani je v Bolgarijo prišlo okoli 11.600 priseljencev, kar je desetkrat več od števila prosilcev za azil pred državljansko vojno v Siriji, še poroča Beta.

Zaradi dolgotrajnih postopkov večina migrantov obtiči v prenatrpanih sprejemnih centrih, kjer je trenutno okoli 12.000 priseljencev.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je postavitev ograje že kritizirala in poudarila, da je Bolgarija prevzela vlogo "čuvaja evropske trdnjave".

Po mnenju organizacije ograja priseljencev ne bo odvrnila od poti v EU, jih bo pa prisilila, da najdejo nevarnejše načine za prihod v unijo. "Preventivni ukrepi proti priseljevanju priseljencev in beguncev ne odvračajo od Unije temveč jih silijo v vse bolj nevarne poti do Evrope," je prejšnji teden poudaril programski direktor Amenesty International za Evropo in Srednjo Azijo John Dalhuisen.

Okolje, da postaneš voditelj skupnosti  

Theo iz Malavija je prejel diplomo iz področja vzgoje pretekli september in je sedaj postal tutor za prihajajoče študente. Medtem ko 18.000 beguncev iz taborišča Dzaleka želi zapustiti ta kraj,je 23 beguncev prevzelo iniciativo, da bi to taborišče spremenilo v skupnost.  

Tri leta so se begunci udeleževali tedenskih tečajev preko računalnikov v sklopu Univerze Regis, da so si zaslužili diplomo iz Svobodnih študijev s specializacijo v vzgoji ali v biznisu. Pretekli september je 23 beguncev zaključilo tečaje in sedaj uporabljajo veščine, ki so se jih naučili pri svojem študiju za delo v begunskem centru.  

Za begunce, ki so zapustili svoje dežele, kjer so bile razmere polne preganjanj, je bil ta študij na ameriški univerzi nekaj, kar niso pričakovali. V treh letih so se begunci naučili, kako se soočiti z raznimi izzivi in preprekami, ki jih ni bilo malo. »Jezuitska vzgoja nas je spremenila od učencev v voditelje skupnosti«, pravi Bengehya, ki je končal jezuitsko šolanje. »Srečevali smo se z raznimi problemi ter ovirami na naši poti. Da se ustvari skupnost v taborišču, potrebujemo ne samo veščine, ampak potrebujemo dobre zakone, politike, voditelje in dobrotnike za naše projekte«, je izjavil Bengehya.   

Podoben program – šolanje na daljavo s pomočjo računalnikov - bi Jezuitsko združenje za begunce rado razširilo do leta 2018 tudi v druga taborišča, in sicer v Burmi, Čadu, Šri Lanki, Jordaniji in na tajsko-burmanski meji.

Novi provincial slovenskih jezuitov

Na praznik sv. Ignacija, 31. julija 2014, je začel svoje novo poslanstvo p. Ivan Bresciani, ki je postal provincial slovenskih jezuitov. P. Bresciani se je rodil 27. januarja 1970 v italijanski Gorici. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 1993 in bil posvečen v mašnika 29. junija 2004. Pred imenovanem za provinciala je bil tri leta župnik župnije Dravlje. Novemu provincialu želimo iz Jezuitskega združenja za begunce Slovenije veliko božjega blagoslova pri novem poslanstvu.


Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, nas pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko našega urada 031/ 636-964. Veseli bomo vaše pomoči.

Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 21. septembra 2014, ob 18.40.

Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...