Rojaki iz Avstralije so obiskali Evropo
| 30.08.2014, 08:42 Matjaž Merljak
V Avstraliji se bo čez nekaj dni začela meteorološka pomlad in je že vse v cvetju. Del našega poletja pa je doživela skupina tamkajšnjih rojakov. Z njimi je bila tudi Meta Lenarčič iz Melbourna.
Vesela sem ponovnega slišanja, sicer je čas tisti, ki nemoteno teče dalje. Poletje na vaši strani poloble, ki smo ga letos imeli čast v enem mesecu tudi doživeti, je bilo kar prijetno toplo in nadvse zanimivo in pa povratka nazaj v mrzlo zimo, ki nas je še pričakala. S skupino slovenskih rojakov smo se po letu in pol priprav in čakanja odločili obiska Evrope in njenih lepot kot tudi lepot Slovenije.
Zadnji teden pred odhodom v Evropo smo ponovno doživeli tako večje druženje v Melbournu. Na praznik Svete Trojice 15. junija je bila po končani sveti maši, kot vsako leto- Telovska procesija zunaj in okoli cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Kew-ju, katero je vodil p. David v odsotnosti p. Cirila Božiča. Že po več letni tradiciji sodelujejo pri procesiji tudi člani in prijatelji slovenskih društev S.D. Melbourne, Društvo Ivan Cankar iz Geelonga, S.D. Planica, S.D. Jadran in S.D. St. Albans.
Čeprav zimski mrzli nedelji je bil sprevod treh bander, cerkvenega pevskega zbora, otrok v narodnih nošah s posipanjem cvetja, p. Davida in ministranti skupaj s farani še vedno številen. Pri vsakem oltarju smo se ustavili, molili, peli in brali prošnje. Sonce nam je pripomoglo osvetliti lepoto domačih običajev pri tako lepo okrašenih petih oltarjih. Lahko smo veseli, da še vedno lahko delimo te tako domače navade tudi tukaj pod južnim križem.
Po procesiji smo se v dvorani spomnili tudi praznika dneva državnosti Slovenije se poklonili in zapeli vse tri himne in že je sledilo družinsko kosilo, katerega izmenično pripravljajo prijatelji društva Svete Eme, Kew.
Kmalu za tem se nam je približal čas potovanja v Evropo, natančneje plovbe na ladji od Amsterdama do Budimpešte po rekah Rhine, ki se izliva v Severno morje, nadaljevali po reki Maine in šele kasneje se je vodni tok spremenil, ko smo se priključili plovbe reke Donave, ki pa se izliva v Črno morje.
Celotni kanal po treh rekah je dolg 3.540 km in združuje 15 držav s tovornimi ladjami do 3.500 ton tovora, plovba od Amsterdama do Budimpešte ima tudi 68 locks –vodnih zapornic nekatere dosežejo do 25 metrov v višino. Skupaj smo v 15 dnevih prevozili 1811 km.
Prešli smo tudi pet držav - Nizozemsko, Nemčijo, Avstrijo, Slovaško in Madžarsko, na koncu pa še obiskali Slovenijo in nazaj domov v Avstralijo. Doživeli smo 15 dni v lepoti, udobju, prijateljstvu in neskončni zanimivosti tamkajšnjega podeželja, zgodovine in ostanke gradov, ki so se pred našimi očmi vrstili in spet znova in nova dnevna presenečenja, kot glavna mesta, katedrale ...
Prvo večje mesto po vstopu na ladjo Travelmarvel Jewel v Amsterdamu je bilo Cologne, Koln, najvišja katedrala v Evropi, dokler niso zgradili v Franciji, v Parizu Eiffel stolp. Sledilo je mesto Wuerzburg - severovzhodnega mesta Bavarske. Vzdolž reke Donave do Bamberga - vstopna vrata v glavni kanal reke Donave, ki je bil končan šele leta 1992, dolg 171 km, dalje največje mesto Nemčije, Bavarije Nuremberg (leta 1933 imenovano mesto NaziParty Rallies). Med drugimi smo obiskali tudi mesto Regensburg v Bavariji, dom Oskarja Schindlerja in tudi papeža Benedikta XV. Sledilo je mesto Passau, Salzburg, mesto treh rek Inn, Donave in Ilz. V tem mestu je bil rojen leta 1756 Wolfgang Amadeus Mozart in leta 1964 pa je bil narejen film »The sound of music«!
Dalje po reki smo zagledali mesto Melk, kulturni center Avstrije zadnjih tisoč let. Že od leta 1089 so tam domovali benediktinci, še vedno domuje v tem gradu 750 učencev. Dunaj, elegantno mesto z St. Stephan katedralo, operno hišo in Schoenbron palačo, najlepša na Dunaju. Bratislava, Pressburg glavno mesto Slovaške, ki je postala neodvisna od Češkoslovaške leta 1990. Budapest, Madžarska katere zgodovina se prične 89 let pred našim štetjem. Mesto je nastalo na obeh straneh reke Donave z združitvijo leta 1873 desnega brega Bude in Pest na desni strani reke.
S tem smo vsi doživeli enkratne in nepozabne počitnice krajev, za katere smo več ali manj vedeli, ali nikoli obiskali. Poslovili smo se drug od drugega 7. julija, istočasno pa je bil načrtovan še obisk domačih in prijateljev v Sloveniji. Čas, katerega sem se veselila, bi naj bilo srečanje 6. julija na Brezjah. Na žalost smo se vrnili iz potovanja samo en dan prepozno. Slišala sem, kako je bilo lepo in kako je naš umetnik g. Lojze Jerič naredil nov mozaik Marije Pomagaj, ki so ga skupaj z ženo Ivo in vnukom Andrew Bratina, p. Cirilom Božičem, p. Valerijanom, misijonarko Marijo Anžič in prisotnimi rojaki odnesli med kardinalovo slovesno mašo ga izročili frančiškanom in svetišču Marije Pomagaj na Brezjah v znamenje hvaležnosti, da nas Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev, spremlja vsa naša leta tudi v naši novi domovini Avstraliji.
Sedaj smo že skoraj vsi prispeli nazaj domov, še vedno je mraz in zelo mokra zima. Pred tednom dni je snežilo, ne samo po visokih vrhovih ampak celo v nižinah. Otroci so imeli veliko veselje. Sedaj, ko ste to poslušali ste tudi Vi doživeli poletje, lepoto Evrope in pa našo avstralsko zimo.
Kaj se lahko vse piše, ki se tudi istočasno doživlja. Res smo lahko srečni, da nam je v tem času življenja vse to tudi možno, da smo še pri zdravju in se trudimo, da vsaj delno ostanemo tako.
Hvala za vaše poslušanje in istočasno Vašega slišanja novic Slovenije in tamkajšnjih krajev.
Prisrčen pozdrav, Meta Lenarčič
