Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Ludbreg bo povezal vernike iz Slovenije in Hrvaške

Slovenija | 30.08.2014, 14:06

Prihodnjo soboto bo v Ludbregu pri Varaždinu peto slovensko-hrvaško romanje. V svetišču Predragocene Kristusove krvi bo potekalo pod geslom: Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi. K udeležbi so romarje iz Slovenije povabili škofje ordinariji, slovenskih romarjev pa se veseli tudi župnik v Ludbregu Josip Đurkan.

Duhovno-molitveni program se bo začel v soboto, 6. septembra ob 10. uri, ob 10.50 pa bo procesija. Slovesna maša se bo začela ob 11. uri. Slednjo bomo s pomočjo sodelavcev hrvaškega katoliškega radia HKR tudi neposredno prenašali. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Pridigal bo celjski škof Stanislav Lipovšek, zbrane pa bo pozdravil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.

"Prepričan sem, da bo tudi letos to res lepo in spodbudno dogajanje, ki naj pripomore tudi k medsebojni povezanosti," je povedal škof Lipovšek in dodal, da je lahko srečanje zgled politikom, da nas povezujejo globoke narodne, kulturne predvsem pa verske vezi.

Da je v Ludbregu, kjer se je zgodil evharistični čudež, ko se je duhovniku leta 1411 vino v kelihu spremenilo v Kristusovo kri, vse pripravljeno za srečanje slovenskih in hrvaških vernikov, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal tudi tamkajšnji župnik Josip Đurkan. "Spoštovani verniki iz Slovenije. Kot župnik in upravitelj tega svetišča vas lepo vabim, da se udeležite tega romanja in da prisluhnete svojim duhovnim pastirjem in da pridete sem. Ne bo vam žal. Na tem, da se zbližamo delam že več let. Zadnja leta na tako imenovano "sveto soboto", ki jo bomo obhajali prihodnji teden poroma vse več župnij iz Prekmurja in tako je že nekaj let zapored ta dan tudi maša v slovenskem jeziku. Tako ste tudi vi na to sveto soboto lepo vabljeni, da poromate sem, ponavljam, ne bo vam žal. Jezus bo poplačal vaš trud."

Prvo hrvaško-slovensko srečanje je potekalo 30. avgusta 2003 v Mariji Bistrici na Hrvaškem, drugo 24. septembra 2005 na Brezjah, tretje tovrstno srečanje je bilo 18. avgusta 2007 na Trsatu, četrto pa 2. julija 2011 na Ptujski Gori.

Udeležba slovenskih in hrvaških vernikov je bila doslej vedno velika, kar na simbolni ravni pomeni, da oba naroda v občestvo povezujejo skupna vera, molitev in ljubezen do nebeške matere Marije. Razlike ne delijo, temveč bogatijo. Naroda, ki ju povezujejo geografska in zgodovinska bližina ter krščanske korenine, tudi na tovrsten način rasteta v prizadevanjih za skupno dobro, so pred srečanjem povabili slovenski škofje.

Romarsko središča presvete Jezusove Krvi v Ludbregu

V mestecu Ludbreg, v kapeli grofov Batthyany na Hrvaškem, je leta 1411 med mašo duhovnik podvomil v resnično Jezusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po spremenjenju se je vino spremenilo v kri. Duhovnik je posodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek. Takoj so začeli prihajati številni romarji. Te relikvije so bile pozneje nekaj let v Rimu. Papež Leon X. jih je večkrat v procesiji nosil po mestu. Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je dovolil javno češčenje. Relikvije so vrnili na Hrvaško. Posebna komisija, ki se je 1500 sestala v Ludbregu, je ugotovila, da se je v zvezi z relikvijami zgodilo več čudežnih ozdravljenj.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...