Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Maša za padle v prvi svetovni vojni

Slovenija | 18.08.2014, 19:14

Vsakoletno mašo je letos ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne na Mrzlem vrhu nad Tolminom daroval vojaški vikar Jože Plut. „Ko se začnejo naše odločitve za posameznikovo dobro, družbeno pravičnost itd, se začne na naša prizadevanja razlivati Božji blagoslov, ki “blagoslavlja do tisočega rodu ...” (prim. 5 Mz 7,9), pomeni v neskončnost,“ je dejal Plut.

Maše in memorila za padle v prvi svetovni vojni, pri katerem je bil glavni govornik namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Andrej Osterman, so se udeležili tudi predstavniki iz Madžarske, Italije in Rusije.

Sodelovali so pripadniki Enote za protokol Slovenske vojske.

Homilija vojaškega vikarja Jožeta Pluta

Drage sestre in bratje, spoštovani visoki gostje!

Kot bi trenil – in mine sto let, se zdi. Dolgo in hkrati zelo kratko obdobje. Šele pred nedavnim so pred obličje Najvišjega odhajali zadnji preživeli vojaki 1. svetovne – ali kakor ji rečejo mnogi drugi narodi – »velike vojne«.

Smo se kaj naučili? Je res »historia magistra vitae« - je res zgodovina učiteljica življenja?! Zgodovinska in sociološka analiza kaže, da so, smo bili slabi učenci. Sicer pa, ali ni običajno tako, da kadar posamezniki, družbene skupine in narodi vzamejo stvari »v svoje roke« ne da bi upoštevali splošno veljavne – lahko rečemo Božje – vrednote, vedno povzročajo nerešeno stanje, ki praviloma sloni na »pravičnosti« zame, za nas, ker nam to pripada, in nepoštenosti do drugih, ker so si to zaslužili ali pa jim seveda ne pripada, ker pač pripada nam. Prva svetovna vojna in njen konec z novimi mejami brez upoštevanja pravic tudi malih narodov in naložitvijo plačila odškodnine, ki je ni bilo moč odplačati, je vzpostavila primerne, če ne celo odlične pogoje za nastanek nekaterih nacionalizmov in na socialistično-komunističnih princih slonečih ideologij. Vse je vodilo v 2. svetovno vojno in totalitarizem po njej - s še hujšimi posledicami, ki jih mnogi čutijo še danes. Kakor da drži današnja Božja Beseda: »Očetje so jedli kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti ...« Po domače: »Starši so 'zamočili', njihovi potomci pa 'kasirajo' posledice njihovih dejanj in nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo na bolje.«

Veliko ljudi se strinja s to ugotovitvijo. Neprijetnega okusa v ustih se želimo znebiti na različne načine in iščemo različne rešitve, običajno pa se skomine še intenzivirajo, ker nočemo videti vzrokov za nastanek skomin. Zato se vrtimo okrog istih metod, kakršnih so se oprijemali naši(pra)starši ali pa ostajamo le pri izgovarjanju na njih. Začarani krog ...

Sam bi ostal človek brez upanja, če bi prikimal le tej trditvi in ne videl izhoda. Sveto pismo pravi, da le resnica osvobaja. Iskreno sprejetje resnice o preteklosti in odgovornostih posameznikov, politikov, družbenih skupin nam pomaga odkrivati dejstva in nas uči o vzrokih za skomine. Današnja Božja Beseda pa nam ponuja izhod in rešitev:

»Kaj vam je, da /.../ uporabljate ta pregovor: 'Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti?' Kakor jaz živim, govori Gospod BOG, ne uporabljajte več tega pregovora /.../! Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre. Če je človek pravičen in ravna po pravu in pravičnosti, /.../ ne vzdiguje oči k malikom /.../ ne skruni žene svojega bližnjega, /.../ nikogar ne izkorišča, temveč vrača, kar mu je bilo zastavljeno za dolg; če ne ropa, če daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, ne posoja na obresti in ne odira, odvrača roko od krivice, pošteno razsoja med možem in možem, živi po mojih zakonih, se drži mojih odlokov in jih v resnici izpolnjuje – tak je pravičen in bo zagotovo živel, govori Gospod BOG« (Ezk 18,1-9).

Ni ga torej posameznika, sestre in bratje, ki bi ne bil osebno odgovoren, ki ne bi bil povabljen in sposoben po Božji milosti odpovedati se skominam preteklih rodov (preteklosti) in se odločiti za dobro in dobro tudi delati. »Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali, in si naredite novo srce in novega duha!” (Ezk 18,31). Vseeno je, kako to pot odločitve imenujemo: osebnostna sprememba, spreobrnjenje, duhovni uvid... Dejstvo je, da namesto mene, nas, ne more tega storiti nihče drug.

Ko se začnejo naše odločitve za posameznikovo dobro, družbeno pravičnost itd, se začne na naša prizadevanja razlivati Božji blagoslov, ki “blagoslavlja do tisočega rodu ...” (prim. 5 Mz 7,9), pomeni v neskončnost ...

Naj bom drzen in omenim dva moža, ki sta tudi na tem bojišču oziroma v zvezi z njim že v času vojne naredila velike osebne odločitve, vsak na svojem področju, vsak na svoji ravni. Oba sta svetniška moža.

Prvi je, sedaj že sveti papež Janez XXIII., ki je bil vojaški – bolnišnični kurat v zaledju Soške fronte. Nesmiselno umiranje vojakov na obeh straneh ga je tako zaznamovalo, da se je v njem utrdila temeljna odločitev za veselje do življenja, kar je izražal z nenehnim nasmehom, veseljem in sproščenostjo ter zavzemanjem za slehernega človeka tudi takrat, ko je bilo, na primer v času 2. svetovne vojne, težko in so mnogi ljudje na položajih molčali, on pa je kot papežev nuncij – veleposlanik v Turčiji - reševal na stotine človeških življenj, predvsem judovskih.

Drugi mož je blaženi cesar Karel, zadnji avstrijski cesar, ki je, med drugim, na vseh frontah, kjer so se borili avstro-ogrski vojaki, prepovedal uporabo plina (sredstev množičnega uničevanja bi rekli danes) in si prizadeval za čim prejšnje in mirno končanje vojne.

Vojaški kurat Fran Bonač je »nemo in z ogromno bridkostjo« zapisal svojim vojnim tovarišem takole: »…pred menoj so se pojavili jezeri doberdobski, napolnjeni s solzami ljudstva našega, in zdelo se mi je, da pronicajo solze naše skoz kraške votline in tvorijo kapnike nepopisne bolesti in gorja. Tovariši, zato sem napisal te vrstice, da boste bolje razumeli, koliko neizrečene tragike leži v teh preprostih stihih: 'Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob...' Pri sv. Ivanu devinskem prodre skrivnostni Timavo ali Šentivanščica /.../ iz skrivnostnih kraških jam; kje in kdaj se zlije za vselej naša bol!?« (Bonač, F., Gnezdo, v: Bojevnik, Karantanija, Ljubljana 2014, str. 164).

Kaj bomo rekli ob vseh potokih solza mater, deklet, žena, otrok, vdov, vojnih invalidov, sirot in izsušenih kosti običajno spoštljivo pokopanih teles padlih vojakov 1. svetovne vojne na vseh straneh? In kdaj se bo to zgodilo za padle in pobite v 2. svetovni vojni in po njej?

Pred 14imi dnevi sem bil v Normandiji – na Omaha Beach. Samo na tej plaži je v invaziji pred 70imi leti padlo 10.000 ameriških vojakov. Živo se spominjam dogodka iz dokumentarca, kako sta si preživela vojaka ameriške in nemške vojske s tega bojišča pred kratkim, stara in dostojanstvena, podala roki, se spoštljivo in prijateljsko pogovarjala, nato pa obiskala grobove nemških in zavezniških vojakov ... Slišati je bilo Američana, kako se je trudil govoriti nemško in Nemca, ki se je potrudil govoriti angleško. Razšla sta se kot prijatelja s stiskom rok in prisrčnim objemom.

Kdaj bomo videli, da si bosta nasproti bojujoča se Slovenca iz 2. vojne podala roki in ne le predsednik države in nadškof?

Kdo solze naše posuši...?

»Gospod BOG bo obrisal solze z vseh obrazov

in z vse zemlje bo odstranil sramoto svojega ljudstva,

kajti GOSPOD je govoril.

Tisti dan bodo rekli:

Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil.

To je GOSPOD, ki smo ga čakali,

radujmo in veselimo se, da nas je odrešil« (Iz 25,8-9).

Amen!

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...