Papež novinarjem o svojem zdravju, o miru, novi okrožnici, ...

Svet | 19.08.2014, 15:44 Marjana Debevec

Papež Frančišek je v pogovoru z novinarji na letalu med drugim spregovoril o Iraku. Znova je pozval Združene narode, naj preučijo načine, kako ustaviti napadalca in pri tem poudaril besedo ustaviti, ne bombardirati. Dejal je tudi, da je sam pripravljen iti v Irak. "V tem trenutku to ne bi bilo najboljše, vendar sem pripravljen iti tja," je povedal.

Korejski novinar je papeža vprašal, zakaj se je srečal s sorodniki žrtev nesreče trajekta v Sewolu in ali se ni bal, da se bo njegovo dejanje zdelo politično obarvano. „Pred človeško bolečino moraš storiti to, kar ti narekuje srce“, je dejal sveti oče. „Ko pomisliš na te ljudi, te žene, očete in matere, ki so izgubili otroke, brate, sestre, na to veliko bolečino... jaz sem duhovnik in čutim, da se jim moram približati“, je dejal papež in dodal, da pred človeško bolečino ne moremo biti nevtralni, saj si lahko med seboj v teh trenutkih zelo pomagamo.

Kot smo že poročali, je Kitajska tokrat prvič dovolila, da je letalo, na katerem je bil Petrov naslednik, poletelo nad njenim ozemljem. O svojih občutkih je papež Frančišek novinarjem povedal, da je na letalu molil za plemenit kitajski narod, nato je pomislil na vse modrece in tudi jezuite, ki so svoj pečat pustili v tej daljni deželi. „Ali bi želel iti na Kitajsko? Seveda: že jutri! Mi spoštujemo kitajski narod, vendar pa Cerkev zahteva svobodo za svoje delovanje, nič drugega“. Zatem je spomnil še na pismo, ki ga je o Kitajski napisal papež Benedikt XVI. in je aktualno tudi danes.

Novinarje je zanimalo tudi, kam vse namerava papež odpotovati v prihodnosti. Za zdaj so določeni le obiski Albanije, Filipinov, Šri Lanke in Filadelfije. Sveti oče jim je nato spregovoril, zakaj se je odločil obiskati Albanijo. „Najprej zato, ker so uspeli postaviti vlado, ki z medverskim svetom zelo uravnoteženo povezuje muslimane, pravoslavne in katoličane. To je dobro, usklajeno. Papeževa prisotnost v tej deželi naj bi torej vsem narodom sporočila, da je mogoče delati skupaj. Drug razlog pa je v tem: Albanija je bila edina komunistična država, ki je imela ateizem zapisan v svoji ustavi. Če si šel k maši, je bilo to protiustavno dejanje. Povedali so mi, da so v Albaniji porušili 1820 pravoslavnih in katoliških cerkva. Druge cerkve pa so zasegli in preuredili v kino dvorane, plesne dvorane, gledališča... Čutil sem, da moram iti tja.“ Zatem je papež povedal, bo prihodnje leto obiskal Filadelfijo, ob tem pa še sedež Združenih narodov in ameriški kongres, kamor ga je povabil njegov predsednik. Ni pa še gotovo, ali ob na potovanju po Severi Ameriki obiskal tudi Mehiko. Mehičani si namreč želijo, da bi odšel k Mariji v Guadalupe. Povedal je tudi, da prihaja več vabil za obisk Španije, zato je dejal, da je ta obisk mogoč, če bi ga opravil v enem dnevu.

Nemški novinar je papeža vprašal, kakšen odnos ima z zaslužnim papežem Benediktom XVI. Povedal je, da sta v pogostih stikih: preden je Frančišek odpotoval v Južno Korejo, je šel obiskat Benedikta. Slednji pa mu je pred dvema tednoma poslal nek zapis in ga vprašal za njegovo mnenje.

O njegovi odločitvi za umik iz papeške službe, pa je Frančišek dejal, da je Benedikt s svojim korakom pokazal, da to ne bo več izjema, ampak je odstop papeški službi na nek način institucionaliziral. Ob tem je dodal, da bi tudi sam storil enako, seveda pa bi prej veliko molil za pravo odločitev.

Nato se je sveti oče znova vrnil k vprašanju trpljenja azijskih narodov. Povedal je, da je obiskal muzej mučencev, kjer je doživel, kako hudo je bil trpljenje teh ljudi samo zato, da ne bi sovražniki poteptali križa. „To ljudstvo ima sposobnost trpljenja in to je del njihovega dostojanstva“, je dejal Frančišek in spomnil tudi na trpljenje žena, ki so jih odpeljali kot spolne sužnje na Japonsko. Vse to so po njegovih besedah sadovi vojne, ki danes divja na mnogih koncih sveta. Spregovoril je o krutosti vojne, kjer tudi otroci nič ne štejejo. „Danes bombe ubijajo vse, nedolžne skupaj s krivci, otroke, žene, matere... ubijajo vse. To nam mora vliti strah v kosti! Stopnja krutosti človeštva v tem trenutku nas res lahko prestraši.“ Zatem pa je izpostavil še drug vidik vojne in to so mučenja. Danes je mučenje eno od splošno uporabljenih sredstev v sodnih procesih s strani tajnih služb. „Mučenje je greh proti človeštvu, je zločin proti človeštvu in katoličanom pravim: 'Mučiti nekoga je smrten, je težak greh!'. Je pa še več: je greh proti človeštvu. Mučenje je krutost.“ Novinarjem je papež zaželel, da bi v svojih prispevkih razmišljali in pisali o tem in o stopnji krutosti, do katere je prišlo človeštvo.

Ameriško novinarko pa je zatem zanimalo, kako je z njegovim počutjem, saj je moral nekaj srečanj v preteklih mesecih odpovedati. Vprašala pa ga je tudi, zakaj ni šel na počitnice. Papež Frančišek ji je povedal, da zelo nerad menja bivalno okolje. Počival je kar doma, v domu sv. Marte, kjer je malo več spal, prebral kakšno knjigo, poslušal glasbo in več molil. „Res je, da sem moral odpovedati obisk bolnišnice Gemelli. Še deset minut pred odhodom sem mislil, da bom šel, vendar nisem zmogel. Zares so bili zelo naporni dnevi, zato moram biti zdaj malo bolj previden.“

Na vprašanje, kako gleda na svojo veliko popularnost, je sveti oče odgovoril, da se zahvaljuje Gospodu, da je njegovo ljudstvo srečno. „To živim kot velikodušnost ljudstva. V sebi pa poskušam misliti na moje grehe, na moje napake, da se ne bi imel za nekoga velikega. Vem namreč, da bo to trajalo le mogoče dve ali tri leta, potem pa grem v Očetovo hišo. To živim kot Gospodovo prisotnost v njegovem ljudstvu, ki uporabi škofa, ki je pastir ljudstva, da bi razodel mnoge stvari“, je med drugim dejal papež.

Novinarji so papežu tudi dejali, da jih vedno znova preseneča, ker hodi na kosilo v menzo in so ga vprašali, kakšno življenje živi v Vatikanu. „Poskušam biti svoboden“, je odgovoril papež in dodal, da poleg srečanj, ki jih ima preko dneva na programu, poskuša živeti čim bolj normalno življenje. „Sicer bi rad šel ven, vendar ne morem, ne morem. Znotraj doma sv. Marte pa živim povsem normalno življenje, ki vključuje tudi počitek in klepet“, je še povedal Frančišek.

Novinarje je zanimalo, kako napreduje papeževa nova okrožnica o varovanju okolja. Sveti oče je povedal, da je v ozadju veliko dela, saj mora vključevati tudi vsa znanstvena dognanja.

Nato so se novinarji znova vrnili k vprašanju korejskega ljudstva in mučencev. Papež je povedal, da je bila pri sveti maši za spravo in mir na mašnih oblačilih iz železne žive, ki ločuje dve Koreji, izvezena Kristusova trnjeva krona. Omenjeno oblačilo je kot darilo odnesel s seboj. Vendar pa kljub rani ločenosti med Korejama, vidi upanje v tem, da vsi govorijo isti jezik, kar dokazuje, da so ista družina. „Trpljenje zaradi ločenosti je veliko, to razumem in molim, da bi se kmalu končalo“, je še dejal papež Frančišek.

Zadnje vprašanje, ki so ga novinarji postavili papežu, pa je bilo povezano s situacijo v Sveti deželi. Novinarko je zanimalo, ali je bila molitev za mir, h kateri je 8. junija povabil palestinskega in izraelskega predsednika, polom. „Molitev za mir prav gotovo ni bila zaman. Najprej naj povem, da pobudo zanjo nisem dal jaz, ampak oba predsednika. To sta človeka miru, človeka, ki verjameta v Boga. Doživela sta mnoge strašne stvari, ki so ju prepričale, da je edina pot za rešitev tega vprašanja pot pogajanj, dialoga in miru.“ Zato je sveti oče prepričan, da molitev ni bila zaman in da so vrata molitve ostala odprta. „Mir je dar, je sicer dar, ki si ga zaslužimo z našim delim, vendar je še vedno dar. Človeštvu je treba sporočiti, da je poleg poti pogajanj, ki so vsekakor pomembna, poleg dialoga, ki je prav tako pomemben, tudi pot molitve“ je novinarjem na letalu še dejal sveti oče.