Papež Frančišek: Veselje nad najdenim zakladom Božjega kraljestva se kaže navzven
| 27.07.2014, 15:24 Rok Mihevc
Trg sv. Petra v Vatikanu je danes za srečanje s papežem napolnila za ta čas neverjetno velika množica ljudi, ki so prišli vse od Brazilije, Španije in Portugalske, mnogih krajev Italije in od drugod. Posebej veliko je bilo otrok in mladih skavtov. Papež Frančišek jih je toplo pozdravil potem, ko je vsem skupaj na srce položil prošnjo molitve za mir, v kateri naj se mu vztrajno pridružujemo. Pred tem je v opoldanskem nagovoru spregovoril o vsebini evangeljskega odlomka današnje 17. nedelje med letom.
Božje kraljestvo je podobno zakladu skritemu na njivi in dragocenemu biseru, je v opoldanskem nagovoru spomnil papež Frančišek. Razložil je, da nam podobi govorita o tem, da lahko Božje kraljestvo odkrijemo povsem nepričakovano, kot se je to zgodilo kmetu, ki je na njivi odkril zaklad. Lahko pa ga odkrijemo šele po dolgotrajnem iskanju, kot je to veljalo za trgovca z biseri. V obeh primerih pa ostaja najpomembnejše odkritje, da tako zaklad, kot biser veljata več kot vse dotedanje imetje. Tako kmet kot trgovec takoj ugotovita neprecenljivo vrednost najdenega in sta za pridobitev novega, pripravljena zapustiti vse dotedanje imetje.
Sveti oče je nato dejal: „Tako je z Božjim kraljestvom. Kdor ga najde, ne dvomi, čuti, da je to, kar je iskal, kar je pričakoval in da to odgovarja njegovim najbolj pristnim željam. In dejansko je tako: kdor spozna Jezusa, kdor ga osebno sreča, je prevzet, ga priteguje tako velika dobrota, resnica in takšna lepota, in to vse v veliki ponižnosti in preprostosti. Iskati Jezusa, srečati Jezusa, to je veliki zaklad!“
Sveti oče je ob tem spomnil na številne svetnike in svetnice, ki so bo branju evangelija srečali Jezusa in se spreobrnili. Omenil je sv. Frančiška Asiškega, ki je sicer bil kristjan, vendar povprečen, a je v odločilnem trenutku svojega življenja ob branju evangelija srečal Jezusa in odkril Božje kraljestvo. Takrat so vse njegove posvetne sanje zbledele. Iz evangelija spoznamo resničnega, živega Jezusa, ki ti spregovori na srce in spremeni življenje, je zagotovil sveti oče. Ko se ti to zgodi, zapustiš vse drugo. Dejansko lahko spremeniš način življenja, se prerodiš, postaneš nov! Ko spoznaš Jezusa, najdeš to, kar daje smisel, barvitost in svetlobo vsemu, tudi naporom, trpljenju in smrti.
Sveti oče je nato prisotne spomnil na nekdanje povabilo, naj prav vsak dan beremo evangelij, naj ga vedno nosimo s seboj in pogosto segamo po njem ter preberemo nekaj vrstic. Vse pridobi smisel, če odkrijemo zaklad Božjega kraljestva, ki se imenuje Jezus. Gre za Božje kraljevanje v našem življenju in Bog je ljubezen, mir in veselje v vsakem človeku in v vseh ljudeh. To hoče Bog in je Jezus za to dal samega sebe vse do smrti na križu: da bi nas osvobodil oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo življenja, v kraljestvo lepote, dobrote in veselja.
Ob koncu opoldanskega nagovora je papež Frančišek spomnil, da veselje nad odkritjem zaklada Božjega kraljestva preseva, se vidi. Kristjan ne more skrivati svoje vere, saj preseva iz vsake njegove besede in najpreprostejših vsakdanjih dejanj. Iz vsega preseva ljubezen, ki nam jo je Bog podaril po Jezusu. Sklenil je s povabilom k molitvi, naj po Marijini priprošnji na ves svet pride Božje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru.
Po molitvi papež pozval k miru na kriznih območjih
Na jutrišnji dan se spominjamo stote obletnice izbruha prve svetovne vojne, ki je povzročila milijone žrtev in neizmerno razdejanje. Ta spopad, ki ga je papež Benedikt petnajsti označil za „nepotrebno morijo“, se je po dolgih štirih letih zaključil s krhkim mirom. „Jutri bo dan žalovanja ob spominu na to dramo!“ je k vnaprej predvidenemu besedilu dodal papež Frančišek ter nato nadaljeval: Medtem, ko se spominjamo tega tragičnega dogodka, želim, da se ne bi več ponovile zmote preteklosti, temveč da bi imeli pred očmi nauk zgodovine. Vedno naj bi dali prednost graditvi miru, v potrpežljivem in pogumnem dialogu.
"Danes mislim zlasti na tri krizna območja in sicer na bližnjevzhodno, iraško in ukrajinsko. Prosim vas, da se pridružite moji molitvi, da bi Gospod podelil ljudstvom in voditeljem tistih predelov modrost in potrebno moč, da bi se odločno zavzemali za pot miru in se z vsemi nesoglasji soočali v vztrajnem dialogu, s pogajanji ter z močjo sprave. V središču odločitev naj ne bodo delni interesi, temveč skupno dobro in spoštovanje vsake osebe."
Papež Frančišek je za tem povabil, naj se spomnimo, da je z vojno vse izgubljeno in da z mirom ne izgubimo prav ničesar. Prisrčno je prosil in ponovil, naj nikoli ne bo vojne in ob tem spomnil zlasti na otroke, ki jim vojna jemlje upanje za življenje vredno človeka, spomnil je na pohabljenje otroke, na sirote, na otroke, ki se igrajo z ostanki orožja in na otroke, ki se ne znajo smejati... „Prosim vas, zaustavite vojno!“ je dodal ob koncu današnjega apela.
