Pregled domačih dogodkov od 19. do 25. 7. 2014

Slovenija | 26.07.2014, 07:00 Marta Jerebič

Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade je v minulih dneh že začel pogovore za sestavo nove koalicije. Na cerkvenem področju izpostavljamo srebrno mašo našega urednika, našo akcijo Dobro delo dobro dene in svetovno srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, ki poteka v Celju. Pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula je minuli teden praznoval 90. rojstni dan, Cerkev na Slovenskem mu je ob tem podelila svoje najvišje priznanje, odličje sv. Cirila in Metoda.

POLITIKA

Potem ko so bili minuli teden prešteti tudi glasovi, ki so po pošti prispeli iz tujine, je postalo jasno, da se na tokratnih predčasnih državnozborskih volitvah v parlament prvič po letu 1992 ni uspelo uvrstiti stranki SLS. Novo zasedbo državnega zbora bodo tako v prihodnjem štiriletnem mandatu sestavljali poslanci sedmih strank. SMC bo zastopalo 36 poslancev, SDS 21, DeSUS deset, SD in Združeno levico po šest, NSi pet, ZaAB pa štirje. Dve poslanski mesti zasedata narodni skupnosti.

Najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar je po objavi dokončnih rezultatov že začel pogovore za sestavo koalicije, iz katerih je izvzeta le SDS, in sicer zaradi njenega odnosa do pravne države.

Prvi pogovori so bili namenjena predvsem preverjanju, katero stranko sploh zanima sodelovanje v vladi. Združena lista bo, kot kaže, skoraj zagotovo v opoziciji, ostale stranke pa nimajo večjih zadržkov.

Miro Cerar je bil po pogovorih zadovoljen. Dejal je, da je šlo bolj za poslušanje tega, kaj potencialne partnerice pričakujejo od nove vlade. „Iniciativa je na naši strani in jo bomo še stopnjevali tako, da bomo primerjali in med seboj usklajevali programske vsebine. Možno je, da se do prihodnjega petka, ko bo ustanovna seja DZ-ja pokažejo že prvi zanesljivi obrisi prihodnje koalicije.“

Najverjetnejši mandatar je povedal, da konstruktivni pogovori dajejo upanje za naprej. „Tudi če bi se katera stranka pozneje znašla v opoziciji, mi to daje upanje, da bomo našo politično kulturo morda dvignili na višjo raven ter med koalicijo in opozicijo vzpostavili bolj konstruktiven dialog, več poslušanja in sodelovanja.“

Najbolj optimističen je bil vodja upokojencev Karl Erjavec: „Mislim, da je velika verjetnost, da bi lahko stranka DeSUS delovala v SMC.“

Erjavec si želi, da bi njegova stranka dobila mesto predsednika DZ-ja, imeli naj bi že tudi kandidata novoizvoljenega poslanca Primoža Hainza, ki je dolga leta deloval v državnem svetu kot sekretar.

Luka Mesec, Združena levica, svoje stranke v vladi Mira Cerarja ne vidi. Jedro spora je privatizacija: „ Mi smo, kot veste, ostro proti privatizaciji, ki nam v Sloveniji že 20 let dela škodo.“

Kratka je bila po pogovorih Alenka Bratušek, ki je prepričana, da imajo najbolj kompatibilen program. „Imeli smo kratek in korekten pogovor, nasedanji teden pa nadaljujemo na programskih in vsebinskih točkah.“

Za Cerarjevo široko, kot pravi sam, mavrično koalicijo, je zelo pomembna Nova Slovenija, ki jo v morebitni novi vladi zanimata področji gospodarstva in zdravja, pa tudi kakšen državotvorni resor. Stranka ima sicer podobne dileme kot socialni demokrati. Del članstva obeh strank se nagiba k temu, da bi ostali v opoziciji in se tam okrepili, del pa si želi izvajanja programa v vladi.

Stične točke, do katerih bodo morale priti potencialne koalicijske partnerice, so zagotovo davki in privatizacija. »Definitivno pa bo poleg teh ekonomskih vsebin Nsi pogojevala svoj vstop v koalicijo tudi s sprejemom zakona o dostojnem pokopu vseh žrtev vojn, da se ne spreminja zakon o verski svobodi in da se ne odpira problematika družinskega zakonika,« pojasnjuje vodja poslanske skupine Nsi Matej Tonin.

Osnutek koalicijske pogodbe se bo po Cerarjevih besedah sestavljal v prihodnjih tednih.

In še beseda o SLS: Njen predsednik Franc Bogovič je ponudil svoj odstop. A izvršilni odbor je sklenil, naj stranko vodi do kongresa 6. decembra. Torej jo bo še pripravljal na jesenske lokalne volitve. Kot je povedal Bogovič, so v stranki namreč sklenili, »da je odgovorno, da z več kot 100 kandidati, ki jih že imamo nominirane, ko potekajo priprave na lokalne volitve, ne tečejo vzporedna opravila, ampak da začnejo ta teči naslednji dan po koncu lokalnih volitev.« Bogovič si želi, da bi na jesenskih lokalnih volitvah dosegli primerljiv rezultat izpred štirih let.

Sicer so ta teden že začeli teči roki pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Med pregledom političnih dogodkov, pa velja omeniti še to, da je vlada v odhodu zatrdila, da rebalans proračuna za letos ne bo potreben, ni pa imenovala kandidata za evropskega komisarja. To naj bi bila sicer tudi ena od tem koalicijskih pogajanj Mira Cerarja.

CERKEV IN DRUŽBA

Letos imamo v Cerkvi na Slovenskem tri železomašnike, med njimi je tudi upokojeni mariborski škof Jožef Smej, po štiri diamantne in biseromašnike ter 17 zlatomašnikov. Srebrnomašnikov je letos 29, med njimi je tudi glavni in odgovorni urednik našega radia msgr. Franci Trstenjak, ki je slovesnost srebrne maše minulo nedeljo daroval v svoji rojstni župniji, v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. O svojem jubileju je povedal: »Ko se Gospodu zahvaljujem za 25 let duhovništva, se zavedam - kar je napisal sveti papež Janez XXIII - da "sem pred Gospodom samo grešnik in pepel in živim le zaradi Božjega usmiljenja". Zato ne štejem nobenih svojih uspehov, ker vem, da brez Božje pomoči ne bi mogel nič narediti - ne kot kaplan v Celju pri svetem Danijelu, ne kot urednik na Radiu Ognjišče. Sem pa vesel in hvaležen, da sem lahko orodje v Božjih rokah.«

Pridigal je celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek, ki je poudaril ključno vlogo msgr. Trstenjaka pri Radiu Ognjišče. »To je tvoja največja zasluga, dragi srebrnomašnik, da si vztrajal, da si zaupal v Gospoda in v dobre ljudi ter s svojimi sodelavci iz nemogočega naredil mogoče. Za to vztrajnost in za tvoje pričevanje ti danes čestitamo in se ti v imenu Cerkve v Sloveniji zahvaljujemo.« Škof Lipovšek je še dejal, da radio prav po zaslugi urednika in sodelavcev »v vedno večji meri ne le žarišče nove evangelizacije, ki se pogumno sooča s sodobnimi pojavi in dilemami Cerkve v sedanjem svetu, še posebej v naši domovini.«

Pred obhajanjem srebrne maše je bila v stolnici molitvena ura za duhovne poklice, po maši pa je sledilo srečanje Prijateljev Radia Ognjišče, ki je bilo obarvano z našo dobrodelno akcijo Dobro delo dobro dene, ki jo ob 20. obletnici radia pripravljamo vsakega 20. v mesecu. Tokrat hrane nismo zbirali v Mercatorju, ampak so jo ljudje prinesli s seboj. Darovali so tudi denar. »Zbrali smo 1210 evrov,« je povedal predsednik nadškofijske karitas Maribor, Branko Maček, in pojasnil, da bodo z denarjem pomagali pri plačilu elektrike, mesečnih obveznosti, pa tudi nakupu šolskih potrebščin. Karitas je izbrala različne družine, take z več otroki, kot tudi družino, v kateri je bolezen, brezposelnost, ali samo eden izmed staršev. Družine bodo prvo pomoč dobile v začetku prihodnjega meseca.

Medsebojna pomoč pa je tudi ena ključnih besed, ki označuje Krščansko bratstvo trajno bolnih in telesno prizadetih oseb. Pri svetem Jožefu v Celju te dni poteka šesto svetovno srečanje tega Bratstva. Skoraj 60 članov iz Evrope, Afrike, Amerike in Azije pregleduje dosedanje delo in pripravlja načrte za prihodnost. Kot je povedal voditelj Bratstva v Sloveniji, Tone Planinšek, je namen združenja povezovanje bolnikov in invalidov: »Želi pomagati k čimbolj dejavnemu in duhovnemu bogatemu življenju v trajni bolezni ali po invalidnosti. Posameznikom pomaga k duhovni, kulturni in osebnostni rasti in spodbuja k odgovornosti drug za drugega.«

Prav to dejstvo, da so bolniki tudi sami nosilci pomoči prav tako preizkušanim bratom in sestram, je pri maši v torek ob začetku srečanja poudaril celjski škof Stanislav Lipovšek. O jarmu bolezni in invalidnosti je dejal, da je to: »ravno tista luč, ki jo vi prinašate sedanjemu svetu, da je treba to breme, ta križ ne samo sprejeti, ga nositi, ampak ga tudi preustvariti v znamenje odrešenja, tolažbe in upanja.«

Mednarodna srečanja Krščanskega bratstva trajno bolnih in telesno prizadetih oseb potekajo vsake štiri leta. Slovenija ga letos gosti prvič. Bratstvo pri nas deluje od leta 1973, danes pa šteje okoli 270 članov, srečujejo se v Domu Bratstva na Zaplani nad Vrhniko.

Na obisku v Sloveniji se te dni mudi ruska delegacija ob tradicionalni spominski slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je ob tej priložnosti v petek že sprejel delegacijo Ruske Pravoslavne Cerkve, ki jo vodi rosošanski in ostrogožski škof Andrej. Vsakoletno srečanje predstavnikov Katoliške Cerkve v Sloveniji in Ruske Pravoslavne Cerkve ima tudi pomemben ekumenski vidik, saj obe strani utrjujeta dobre odnose med Cerkvama. 

KULTURA

Pisatelj, esejist in prevajalec Alojz Rebula je v ponedeljek praznoval 90. rojstni dan. Njegov bogati opus zajema vse od zbirk esejev, dnevnikov, romanov pa tudi drame, kratko prozo in druga publicistična dela, ki so bila prevedena v številne tuje jezike. Še vedno ustvarja. V tedniku Družina redno objavlja prispevke za svojo rubriko Credo. Tik pred izidom pa je tudi novi roman Kominform v Zabrinju, katerega dogajanje je postavil v povojni zamejski prostor.

Rebula, ki ga zanimajo vprašanja širšega preteklega in sedanjega sveta, vselej na prvo mesto postavlja slovenstvo. O tem je za naš radio pred kratkim dejal, da bi potrebovali človeka, ki bi bil prvi nosilec slovenske narodne zavesti, kajti "smo neka skupnost, ki še ni narod. Tu bi se dali navesti mnogi argumenti. Slovenske zavesti, prave zavesti, v tem narodu še ni. Ne rečem, da si želim kakšno narodno zavest na meji nacionalizma in fašizma. Bog me varuj tega! Želim si, da bi imeli v sebi neko absolutno zavest, da smo Slovenci".

Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan je Rebuli ob 90-letnici njegovega življenja podelil odličje sv. Cirila in Metoda. Gre za najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem. V obrazložitvi je škofovska konferenca med drugim zapisala, da Rebula v svojih književnih delih prepleta ljubezen do domovine in maternega jezika z versko pripadnostjo, kot kolumnist pa aktualizira družbeno dogajanje in ga postavi v kontekst družbenega nauka Cerkve. Pri tem pazi, da ne ustvarja neke nove ideologije, ampak izraža krščanski paradoks, kjer se Božja dobrota javlja tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. Kot vernik je s svojim zavzetim in predanim delom tako javnosti v domovini kot v zamejstvu približal pomembna verska vprašanja ter pokazal na krščanske vrednote in svoje spoštovanje do tradicije Cerkve.

ŠPORT

Mariborski nogometaši nadaljujejo evropsko sezono. V sredo so v Ljudskem vrtu premagali goste iz Bosne in Hercegovini z 2 proti 0 in se uvrstili v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov. V kvalifikacijah za Evropsko ligo pa niso bili uspešni nogometaši Kopra. Proti Nefčiju iz Bakuja so izgubili z 0:2, medtem ko so se nogometaši Gorice in Moldeja razšli z neodločenim izidom 1:1.

Slovenski nogometni vratar Jan Oblak je minuli teden prvič uradno stopil na travnato površino stadiona Vicente Calderon, kjer bo kot član Atletico Madrida služboval naslednjih šest sezon. Atletico Madrid je lizbonski Benfici odštel 16 milijonov evrov odškodnine. To je najvišja vsota v zgodovini prestopov slovenskih nogometašev.

Slovenska košarkarska reprezentanca bo pred SP v Španiji odigrala 14 pripravljalnih tekem. Serijo prijateljskih srečanj je začela v Rogaški Slatini, kjer je gostila Kanado, in jo premagala z 92:80.

Slovenskih alpinistov Aleša Holca in Petra Mežnarja, ki sta na Kitajskem pogrešana že več dni, tudi v petek niso našli. Skupaj s svojci je bila včeraj sprejeta odločitev, da se konča iskalna akcija, so sporočili s Planinske zveze Slovenije.