Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Birma in 50-letnica župnije v Frankfurtu (foto: Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu)
Birma in 50-letnica župnije v Frankfurtu

Birma in 50-letnica župnije v Frankfurtu

| 05.06.2014, 10:10 Matjaž Merljak

Kar precej časa in moči je bilo v zadnjih dveh mesecih namenjenih pripravi slovesnosti birme in 50-letnice začetkov naše Slovenske katoliške župnije v Frankfurtu. Najprej je bil s tem zaposlen predvsem župnik, v zadnjem tednu pa so k temu pristopili še nekateri člani župnije, predvsem župnijskega sveta.

Priprava za birmo je bila na domovih treh birmancev (Leonarda, Mateja in Tilna) v Dietzenbachu in Kasslu in to skupaj z njihovimi starši, medtem ko je priprava obletnice potekala v dogovarjanju z gosti iz Slovenije in z brskanjem po župnijskem arhivu tako dokumentov kakor slik.

Ob tem dvojnem prazniku smo pripravili tudi razstavo arhivskih fotografij Rafaelove družbe iz Ljubljane o begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem po letu 1945. Te fotografije pa so zanimive tudi za člane nemške župnije v Frankfurtu-Oberradu, kjer razstava gostuje.

Nadškof Hočevar z duhovniki v cerkvi Herz Jesu
Nadškof Hočevar z duhovniki v cerkvi Herz Jesu © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Pozdravne besede Heriberta Schmitta
Pozdravne besede Heriberta Schmitta © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu
Dvojno slovesnost smo imeli 31. maja v cerkvi Srca Jezusovega v Frankfurtu-Oberradu ter v dvorani poleg cerkve. Tukaj je namreč tudi pisarna slovenske župnije in duhovnikovo stanovanje. Za to priložnost je prišel za nekaj ur med nas beograjski nadškof msgr. mag. Stanislav Hočevar, ki se je pred tem udeležil tudi shoda nemških katoličanov v Regensburgu.

Rdeča nit nadškofovega nagovora je bila posvečena birmancem, zlasti ob božji besedi 7. velikonočne nedelje, da moramo biti kristjani sposobni in pripravljeni sprejeti nase tudi preizkušnje in trpljenje zaradi Jezusovega imena in vere vanj.

Teden dni prej je prejel zakrament birme v svoji krajevni nemški župniji v Mainzu naš tamkajšnji ministrant Leon Šmid.

Z gosti iz Slovenije se nas je zbralo okrog 110 tako v cerkvi kakor v dvorani. Gostje iz Slovenije pa so bili pevci mešanega pevskega zbora župnije Stična z župnikom p. Maksimiljanom Filejem OCist. V tej župniji imajo kar štiri zbore. To so bili predvsem mlajši in mladi pevci, pa še del godalnega orkestra so ob tem sestavili. Nekaj malega so si lahko ogledali tudi Frankfurt in bližnje letališče, kaj več časa pa tudi niso imeli. Vsekakor pa so naše bogoslužje in slovesnost v dvorani res polepšali s prav lepim in dovršenim ter mogočnim petjem.

Stiški pevci med nastopom v dvorani
Stiški pevci med nastopom v dvorani © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Škofijo Limburg sta zastopala mestni dekan iz Frankfurta dr. Johannes zu Eltz in voditelj referata za katoličane drugačnega maternega jezika Heribert Schmitt, krajevno župnijo župnik dr. Werner Otto (zvečer se nam je pridružil še p. dr. Medard Kehl SJ iz bližnje jezuitske skupnosti in visoke teološke šole). Klaretince in poljsko župnijo, kjer imamo redno bogoslužje, je predstavljal p. Jan Gogolin.

Slovenske škofe je poleg nadškofa zastopal njihov govorec za pastoralo izseljencev in zdomcev msgr. Janez Pucelj iz Münchna. Seveda je prišel med nas tudi predhodnik sedanjega župnika Janez Modic, dr. Edo Škulj pa se je zaradi pevskih obveznosti v dekaniji opravičil.

Z dokumenti in slikami smo se s pomočjo moderne tehnologije sprehodili preko petdeset in še nekaj več let naše župnije. Pogled je skočil za dobrih sto let nazaj v Vestafalijo in na takratne slovenske in nemške duhovnike, ki so duhovno oskrbovali naše ljudi. Težišče pa je seveda bil čas po drugi svetovni vojni, prihod prvega stalnega duhovnika dr. Frančka Prijatelja, ki mu je sledil dr. Edo Škulj, oba pa sta prišla kot takratna politična begunca iz Argentine. Mirko Jereb pa je že prihajal iz domovine, za njim pa prav tako Janez Modic in sedanji Martin Retelj. Dva med njimi (Franček in Mirko) sta že pokojna.

Nadškof z birmanci, zraven pa se mestni dekan in župnik Martin
Nadškof z birmanci, zraven pa se mestni dekan in župnik Martin © Arhiv slovenske župnije v Frankfurtu

Tudi število ljudi se je spreminjalo, tam preko 3000 je bilo najvišje število, sedaj pa nas je nekje okrog 2000; v zadnjih dveh letih se je število kar hitro dvignilo za tristo.

Karel in Horst, Marta in Milica, Franci in Edo, Rozika in Ana, pa še Marija in Rezka zraven, Helena in Bojan, Leon in Adrian, pa še Anica, za njo pa tudi Jože - vsi so vsak na svoj način dodali svoj prispevek tako sami pripravi kot tudi poteku slovesnosti. Hvala vsem in vsakemu posebej, tako nadškofu in vsem drugim gostom, in ob tem tudi vsem tistim, ki so prišli v Oberrad.

In kaj naj rečemo po 50 letih, bo še kakšna okrogla obletnica in to z razveseljujočim pogledom naprej? Morda. Morda pa tudi ne in tedaj bomo rekli, žal tudi z mislijo, oblikovano po Župančičevi Dumi: ‘Tamkaj v nemškem in evropskem finančnem središču ter v njegovi okolici so nam izginili – več ne doseže jih naše oko!’

Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...