Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović

Kljub večinskemu proti referendum ni uspel

Slovenija | 08.06.2014, 21:58

Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, ni uspel. SDS in 46.000 podpisnikom zahteve za referendum o arhivski noveli tako na referendumu ni uspelo zavrniti arhivske novele. S tem so najbolj zadovoljni na ministrstvu za kulturo, medtem ko v SDS napovedujejo, da bodo skrbno spremljali izvajanje zakona.

Da bi bila novela na referendumu zavrnjena, bi morala proti njej glasovati večina volivcev, ki so glasovati veljavno, hkrati pa bi morala ta večina predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Prvi cilj je predlagateljem uspel, saj je po preštetih praktično vseh glasovih proti zakonu glasovalo 67,33 odstotka tistih, ki so prišli na volišča, za pa le 32,67 odstotka.

Ni pa predlagateljem uspelo doseči kvoruma, potrebnega za zavrnitev zakona. Za zavrnitev novele bi namreč moralo glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev oziroma 343.000 volivk in volivcev. Neuradni delni izidi pa kažejo, da se je glasovanja na referendumu udeležilo zgolj 200.042 ali 11,68-odstotka vseh volivk in volivcev.

Irglova zadovoljna z izidom glasovanja na referendumu, manj z udeležbo

Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," pravi.

Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament". "Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum," je zatrdila za STA.

K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". "Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma," je dejala.

S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi.

Zahvalila se je še vsem volivcem in volivkam, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas.

Omerza: Stricem iz ozadja je uspelo

Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu na razplet današnjega referenduma o arhivski noveli za STA dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal.

Kot je še dejal, se z zakonsko zapovedano anonimizacijo zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.

Na vprašanje, kaj izid referenduma pomeni za njegovo nadaljnje delo konkretno, je Omerza dejal, da bo poslej ob naročanju partijskega in pravosodnega gradiva moral čakati, da ga anonimizirajo, hkrati pa pričakuje, da mu bodo, takoj ko se bo formirala komisija, v skladu z novimi zakonskimi pogoji odvzeli dovoljenje, ki ga ima za dostop do udbovskega gradiva.

"Vprašanje pa je, ali je sedanja vlada še sposobna te stvari narediti, zato močno upam, da bo ta vlada čim prej odšla in bo nastopila nova, ki bo morda drugače gledala na vse skupaj in bo izničila vnovično zapiranje arhivov prejšnjega režima," je dejal Omerza.

V zvezi z zelo nizko volilno udeležbo je dejal, da ljudje očitno niso razumeli pomembnosti vprašanja, gre pa po njegovem za bolj pomembno zadevo kot se zdi na prvi pogled. Razkrivanje delovanja prejšnjega političnega režima je namreč po njegovem mnenju zelo pomembno za to, da se kaj takega v prihodnje ne bi več ponovilo. "Očitno pobudniki referenduma tega ljudem niso uspeli razložiti in k udeležbi na referendumu prepričati večjega dela slovenskega volilnega telesa," je med drugim dejal.

O razočaranju sicer, kot pravi, ne more govoriti, saj gre predvsem za politične boje, sam pa bo ne glede na rezultat skušal še naprej preučevati prejšnji režim, kolikor se bo dalo, in delal na tem, da se novela zakona čim prej izniči. Želi si, da bi bila naslednja vlada za kaj takega dovzetna.

Grilc poudarja, da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti v Evropi

Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in da novela zakona o arhivih na današnjem referendumu ni padla. Kot pravi, so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi.

Dejstvo pa je, da nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma, je dodal.

Poudaril je, da nova referendumska zakonodaja od predlagatelja referenduma pričakuje, da zbere zadostni kvorum glasov proti, in da predlagatelji očitno z argumenti niso uspeli.

Dodal je, da je treba ljudsko voljo spoštovati. Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.

Slovenija, Politika
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...