AUDIO: Ustavno sodišče o Janši odločilo, na potezi Vrhovno sodišče

Slovenija | 17.06.2014, 22:49

Predsednik SDS Janez Janša se bo moral v petek očitno zglasiti v zaporu na Dobu. Ustavno sodišče je namreč zavrglo njegovo ustavno pritožb in ugotovilo, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi lahko o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Iz ustavne odločbe, ki jo je za nekaj časa danes objavil Reporter na spletni strani, izhaja, da je pritožnik, torej Janša, predlagal ustavnemu sodišču, naj pritožbo obravnava izjemoma, pred izčrpanjem pravnih sredstev na podlagi določbe zakona o ustavnem sodišču. Ta predvideva, da lahko ustavno sodišče to stori, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Prav tako je ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvršitve izpodbijanih sodb, saj mu grozi prestajanje kazni zapora, želel pa je tudi, da se sprejme odločitev o zatrjevanih kršitvah pravic še pred volitvami. Samo na ta način bi se po njegovem mnenju zavaroval nepopravljiv poseg v njegovo pasivno kot tudi aktivno volilno pravico njega in volivcev.

Glede te izjeme ustavno sodišče najprej pravi, da je treba izjeme že same po sebi razlagati restriktivno in med drugim navaja, da v zadnjih devetih letih ustavno sodišče ni ugodilo nobenemu predlogu pritožnikov za odločanje o ustavni pritožbi po tej zakonski določbi. To izjemno pooblastilo lahko ustavno sodišče uporabi le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: očitnost zatrjevane kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale za pritožnika. Očitna kršitev mora biti takšna, da je ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu in ni dovolj, da je nekaj na prvi pogled videti kot kršitev. In ustavno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve človekovih pravic v Janševi ustavni pritožbi niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi lahko o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Ustavna pritožba sicer po navedbah odločbe vsebuje resne očitke kršitev človekovih pravic pritožnika, ki zahtevajo njihovo skrbno, natančno in poglobljeno proučitev. Za odločitev o zavrženju ustavne pritožbe je glasovalo vseh pet ustavnih sodnic in predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Proti zavrženju pritožbe pa so bili sodniki Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, ki so dali odklonilna ločena mnenja.

Zobec je po navedbah Reporterja zapisal še, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so za 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve ter da bo pritožnikov odhod na prestajanje dveletne zaporne kazni, ki je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, bistveno zaznamoval izid teh volitev. Primer po njegovem mnenju naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi, s čimer bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma v njegovo legitimnost.

Petrič je opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor, saj da je odvzem osebne svobode, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit. Petrič opozarja, da Ustavno sodišče v sklepu o zavrženju Janševe pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje. Meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Zlasti bode v oči, piše Petrič, da izvršitev zakonskega znaka "sprejem obljube" ni dokazana, torej gre le za abstraktno opredelitev kaznivega dejanja. Sodba bi morala - ker je indična in brez dokazov - tudi izključiti vse druge možne scenarije, ki bi lahko izhajali iz indicev, pa jih ne. Ustavni sodnik Ernest Petrič meni, da bi to lahko bil zadosten razlog za to, da bi Ustavno sodišče izjemoma ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.

Deisinger pa je opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje.Deisinger v nadaljevanju podrobno opredeli očitne kršitve ustave: očitna je kršitev prvega odstavka 28. člena Ustave zaradi opisa kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje brez znakov kaznivega dejanja, kar pomeni, da sta izpodbijani sodbi nezakoniti; očitna kršitev 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, ker pritožniku ni bila omogočena učinkovita obramba; očitna kršitev 22. člena Ustave zaradi arbitrarne obrazložitve v sodbi sodišča druge stopnje in odvzema pritožnikove pravice do izjave.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek ocenjuje odločitev ustavnega sodišča za nenavadno, presenetljivo in šokantno. Škandalozno se mu zdi zlasti nasprotujoče stališče med sodniki, ki so napisali ločena mnenja, in večino, ki se je izogibala sprejemu ustavne pritožbe, češ da ni podana očitnost kršitve človekovih pravic.

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic soglaša s sodnikoma Zobcem in Deisingerjem, da bi o vsebini sodbe Janši moralo odločiti že ustavno sodišče. Ob tem opozarja, da se je "šele v postopku pred ustavnim sodiščem odkrila tako huda, čeprav le najbolj veščim pravniškim očem vidna 'luknja' v Janševi obsodbi, da mora zdaj to samo še pred vrhovno sodišče - in sodba bo padla".

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude odločitve ustavnih sodnikov še ni prebral. Je pa kritičen do prakse sodišč na vseh ravneh, da najraje odločijo na podlagi formalnih predpostavk in na podlagi dobesednega branja zakona, medtem ko ne gredo v vsebino. Po njegovem mnenju je to strah pred vsebinskim odločanjem.

Ustavni pravnik ddr. Klemen Jaklič pa je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odločitev vsekakor zanimiva, saj ima v sebi podton, ki je daleč najbolj glasen doslej. Zaznava očitane resne kršitve in zato sporoča vrhovnemu sodišču, naj temeljito preuči ustavni vidik, če se to ne zgodi, je na vrsti najprej ustavno sodišče, nato evropsko sodišče. "Stvar je skrajno resna in mislim, da je vrhovno sodišče v nekakšni zanki. Možnost ima, da samo najde kršitev, če ne najde, bo kršitev razglašena pozneje na omenjenih dveh stopnjah." Sicer pa vsem trem ustavnim sodnikom čestita za pogum, da so dali takšno ločeno mnenje, saj je treba v Sloveniji imeti pogum, da izrečeš, da je v primeru Janše prišlo do očitnih kršitev ustavnih pravic. Ddr. Jaklič poleg tega meni, da Vrhovno sodišče lahko prepreči odhod v zapor.

V Zboru za republiko so prepričani, da bi bila pravočasna vsebinska odločitev tako vrhovnega kot ustavnega sodišča glede pritožbe predsednika SDS Janeza Janše na obsodilno sodbo v zadevi Patria nujna za obstoj pravne in demokratične države. Neodločitev ustavnega sodišča pa bo po njihovem mnenju vplivala na življenje vseh v Sloveniji.

Kazenski postopek je tekel zoper voditelja opozicije Janšo, "opozicija pa v demokraciji izvaja nadzor nad oblastjo in je porok za politični pluralizem, brez katerega ni demokratične države", so v sporočilu za javnost zapisali v Zboru za republiko.

Poleg tega navajajo še, da gre za problem nejasnega očitka iz sodbe in nevarnost, da takšni obtožni akti postanejo splošna praksa, zaradi katerih lahko vsakdo postane žrtev kafkovskega procesa. Vse to je po njihovem prepričanju terjalo hitro in vsebinsko odločitev ustavnega sodišča. Ob tem navajajo še, da je velik del pravne stroke večkrat izrazil veliko zaskrbljenost ter pomisleke v zvezi z nejasnimi in nedoločnimi očitki iz obtožnega akta in pozneje pravnomočne sodbe. To je po njihovih navedbah tudi onemogočilo učinkovito obrambo in ustavno zagotovljeno pravico do poštenega postopka, kar predstavlja hud poseg v z ustavo zagotovljene človekove pravice.

Podporo Janši so izrazili tudi sodelujoči na popoldanskem posvetu v organizaciji Društva Evropska Slovenija, Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm je v nagovoru udeležencem posveta med drugim poudaril, da sta tako obtožba kot tudi obsodba Janše v zadevi Patria brez pravne podlage in protipravna. Ustavno sodišče si je s sklepom, da zavrže Janševo ustavno pritožbo, po Šturmovih besedah sicer umilo roke, je pa obenem nakazalo, da so s sodbo resne težave. Trije ustavni sodniki so namreč natančno navedli vsebino pritožbenih razlogov, kar je po besedah Šturma že eden od razlogov za takojšnje zadržanje izvajanja kazni. S tem bi tudi omogočili nemoten proces svobodnega oblikovanja politične volje na prihajajočih volitvah, je pojasnil.

Po prepričanju Šturma je v tem trenutku na preizkušnji verodostojnost slovenskega sodstva. Ob tem je izrazil upanje, da bo "to hudo pravno napako slovensko sodstvo popravilo" in da ne bo treba čakati na tuje pravosodne institucije. Če je lahko nekdo obsojen na način, kot je bil Janša, potem je lahko kadar koli vsak izmed nas obsojen za kar koli, je dodal vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc. Obsodba Janše je po njegovih besedah poskus odstranitve političnega nasprotnika.

Janšo bodo zato v iniciativi podprli na več načinov. Na njihovi spletni strani tako že zbirajo podpise podpore njegovi ženi Urški Bačovnik Janša. V petek pa nameravajo Janšo, ki se mora zglasiti na Dobu na prestajanju kazni, tja tudi pospremiti, je napovedal Primc in dodal, da ga bodo pričakali tudi, ko bo Janša prišel iz zapora.

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs pa je izpostavil nekatere vzporednice med majniško deklaracijo iz leta 1989 in letošnjo majniško deklaracijo. Kot je poudaril, "imamo opravka z istimi ljudmi na eni in na drugi strani". Tako leta 1989 kot letos so majniško deklaracijo podpisovali demokrati, tisti, ki so tedaj nasprotovali osamosvojitvi, pa še danes nasprotujejo želji, da bi Slovenci živeli v pravični in pravni državi, je povedal Hojs. Ob tem se je tudi zavzel, da bi pomladne stranke tudi danes govorile karseda enoten jezik.

Največje breme bo nosila njegova žena Urška z otroki, pa so prepričani v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, kjer zbirajo tudi podpise pod odprto pismo podpore. Z njim želijo Janševi soprogi pokazati, da ni sama in ji stojijo ob strani.

Poziv za prestajanje kazni je medtem prejel tudi v zadevi Patria soobsojeni brigadir Tone Krkovič. V zavodu za prestajanje kazni zapora se bo moral zglasiti 4. julija. Pojasnil je, da se bo pozivu odzval in ne bo zaprosil za odložitev oz. alternativno prestajanje kazni, ker ni kriv, saj ni storil nikakršnega kaznivega dejanja.

Tretji obsojeni v tej zadevi, Ivan Črnkovič, poziva še ni dvignil, saj ima za to še teden dni časa, je pojasnil za STA. Ko ga bo, bo tudi sporočil kako in kaj, verjetno pisno.