Na evropskih volitvah znova slavila Evropska ljudska stranka

Svet | 26.05.2014, 06:15

V Evropskem parlamentu bo v prihodnjih petih letih spet najmočnejša Evropska ljudska stranka. Tako kažejo prvi začasni uradni izidi glasovanja v 28 članicah Evropske unije. Druga najmočnejša politična skupina bodo znova socialdemokrati. Na tretjem mestu so evropski liberalci.

Prvi začasni uradni izidi evropskih volitev kažejo, da bo imela Evropska ljudska stranka v novi sestavi Evropskega parlamenta 212 od 751 sedežev. Socialdemokrati naj bi jih dobili 185, evropski liberalci 71. Sledijo Zeleni s 55 sedeži, združena evropska levica s 45 ter zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 40 sedeži. 40 je tudi nepovezanih poslancev, evroskeptična Evropa svobode in demokracije naj bi dobila 36 sedežev. 67 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu.

"Evropska ljudska stranka bo zmagala. Ne vemo še, kolikšna bo razlika, a gotovo to bo dvomestna številka," je ocenil kandidat za predsednika Evropske komisijer Jean-Claude Juncke. Poudaril je, da želi zasesti to mesto. "Ne bom šel na kolena pred socialisti, saj stranka številka ena ne sme na kolena, a tudi stranka številka ena mora biti pripravljena na kompromise," je dodal. Predsednika Evropske komisije predlagajo voditelji članic Evropske unije s kvalificirano večino, izvoli ga Evropski parlament z absolutno večino. Juncker je danes napovedal, da bo iskal širok dogovor. To pomeni, da bo iskal podporo ne le pri socialistih, ampak tudi pri Zelenih, med katerimi uživa veliko simpatij, in med liberalci, kjer ima, kot je dejal, veliko prijateljev. "Nikakor je ne bom iskal pri skrajni desnici," je zatrdil.

Da so te evropske volitve ogromen korak naprej za evropsko demokracijo, saj pomenijo konec tradicije, da se o predsedniku Evropske komisije odloča za zaprtimi vrati, je medtem poudaril kandidat za predsednika Evropske komisije Martin Schulz. Ob tem je napovedal bitko z Junckerjem za ta položaj. Kot je opozoril, mora naslednji predsednik pridobiti absolutno večino v Evropskem parlamentu, a brez dogovora s socialisti večine ni. Sestanek predsednikov političnih skupin, ki bodo ocenili izid volitev, bo v torek. Kot je pojasnil Schulz, bo šele po tem sestanku jasno, kdo lahko začne oblikovati to večino. "Juncker bo poskušal, jaz pa tudi," je poudaril.

Da ne Evropska ljudska stranka ne socialdemokrati na teh volitvah nimajo stabilne večine, saj so v primerjavi s prejšnjimi skupaj izgubili od 70 do 80 sedežev, pa je opozoril še en kandidat za prvega moža Evropske komisije Guy Verhofstadt. Kot je dodal, obe politični skupini zato potrebujeta liberalce. Po Verhofstadtovih besedah bodo tako potrebna širša, vsebinska pogajanja s tretjo največjo skupino v Evropskem parlamentu. Na čelo Evropske komisije je želela tudi Ska Keller iz politične skupine Zelenih. Vesela je, da se zeleno sporočilo širi po Evropi, ter poudarja, da bodo v njeni stranki podprli tistega kandidata za predsednika komisije, ki bo podpiral zeleno idejo. Sporočilo teh evropskih volitev je jasno - treba je narediti konec katastrofalnemu zategovanju pasu in se vrniti k demokraciji. To pa je poudaril Aleksis Cipras, ki ga je za predsednika Evropske komisije predlagala evropska združena levica.

Barroso: Zmagale so politične sile, ki so usmerjale krizno odzivanje

Zdajšnji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pričakuje, da bodo države Evropske unije in Evropski parlament spoštovali izid volitev. Ta se od članice do članice občutno razlikuje, kar izraža mešanico panevropskih in specifičnih nacionalnih tem. Posledica je, tako poziva Barroso, da morajo vsi politični voditelji, tako na nacionalni kot na evropski ravni, premisliti o svoji odgovornosti. Pri oceni izida je treba po njegovih besedah upoštevati dejstvo, da te volitve sledijo največji finančni, gospodarski in socialni krizi v zadnjih desetletjih. Zdajšnji prvi mož Evropske komisije je prepričan, da je izjemno pomembno, da so zmagale politične sile, ki so usmerjale krizno odzivanje. Izid po njegovih besedah kaže, da je mogoča trdna in delujoča večina v Evropskem parlamentu. Kot je poudaril, se politične sile ne strinjajo o vsaki podrobnosti, vendar delijo temeljni konsenz o Evropi, ki jo je treba okrepiti. Verjame, da je to trenutek za sodelovanje in opredelitev poti naprej. "Skrbi tistih, ki so volili iz protesta ali ki niso volili, je najbolje nasloviti s političnim ukrepanjem za rast in delovna mesta in z resnično demokratično razpravo," meni.

Volilna udeležba prvič po letu 1979 navzgor

Na ravni vse Evropske unije je tokrat glasovalo 43,09 odstotka volivcev. Tako kažejo prve ocene. To je za malenkost več kot pred petimi leti, ko je bila udeležba 43-odstotna. Prvič po letu 1979 se je zgodilo, da se je trend obrnil in je udeležba višja kot na prejšnjih volitvah. Volilna udeležba v Sloveniji je bila med najnižjimi. Nižjo udeležbo so med članicami povezave po podatkih Evropskega parlamenta zabeležile Slovaška - 13-odstotno, Češka - 19,5-odstotno in Poljska 22,7-odstotno. Najvišja je bila udeležba v Belgiji in Luksemburgu, kjer je glas oddalo 90 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve so v obeh državah obvezne. V Grčiji in na Cipru, kjer so volitve prav tako obvezne, je slika drugačna: volilo je 42 odstotkov Ciprčanov in 57 odstotkov Grkov. V Nemčiji je volilna udeležba višja kot leta 2009 - zrasla je za približno štiri in pol odstotne točke s 43,3 odstotka na 47,9 odstotka. Prav tako se je za tri odstotne točke zvišala v Franciji - s 40,6 odstotka na 43,5 odstotka. V Veliki Britaniji je zrasla za dobro odstotno točko - s 34,7 odstotka na 36 odstotkov. V ostalih velikih članicah se je volilna udeležba znižala. V Italiji je padla za pet odstotnih točk s 65 odstotkov na 60 odstotkov. Kljub temu je Italija med članicami, kjer volitve niso obvezne, beležila drugo najvišjo udeležbo. Višja je bila le na Malti, skoraj 75-odstotna, s tem, da je bila na Malti udeležba na volitvah do nedavnega obvezna. V Španiji je volilna udeležba padla za malenkost - s 44,9 na 44,7 odstotka. Na Hrvaškem se je volilna udeležba zvišala - na prvih volitvah lani je bila skoraj 21-odstotna, zdaj je šlo na volišča dobrih 24 odstotkov Hrvatov.