AUDIO: Pahor razpustil parlament in za 13. julij razpisal predčasne volitve

Slovenija | 01.06.2014, 19:53

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora s ponedeljkom in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Kot je po podpisu odloka dejal Pahor, je namreč 13. julij v danih razmerah najboljši mogoč datum za predčasne volitve. Državljane je pozval, naj volitve kot pomembno priložnost izkoristijo za naše skupno dobro.

Predčasnim volitvam sta po Pahorjevih besedah botrovala odstop vlade Alenke Bratušek ter presoja tako njega kot poslancev, da ne predlagajo novega mandatarja in da je primernejši razpis predčasnih volitev.

Volitve so po njegovem mnenju za državo in vse nas "veliko, veliko boljša izbira kot že četrti poskus, da se imenuje mandatar ali tretja vlada v enem samem mandatu državnega zbora".

"Glede na datum in način odstopa vlade ter na strogo določene roke za ugotavljanje možnosti za sestavo nove vlade oziroma za razpis predčasnih volitev je 13. julij v teh razmerah najboljši mogoč datum," je pojasnil Pahor. Znova je poudaril tudi, da datum volitev ni prosta presoja predsednika republike, ampak da je vezan na ustavo, zakon in poslovnik DZ.

"Kljub nehvaležnemu poletnemu času je sredina julija za izvedbo predčasnih volitev z vidika možnosti in pravice volivcev, da se udeležijo volitev ter vplivajo na izbiro parlamenta in vlade večja, kot bi bila konec julija, da o avgustu niti ne izgubljamo besed," je dejal Pahor. Dodal je, da možnosti za razpis volitev v septembru glede na datum in način odstopa vlade ter roke sploh ni bilo.

Sedanje politično dogajanje je po Pahorjevem mnenju treba videti tudi v optimistični smeri. Glede na osebne izkušnje ter upoštevajoč mnenja uglednih tako domačih kot tujih strokovnjakov si namreč Pahor, kot pravi, dovoli oceniti, da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize.

Pahor je še dejal, da imajo zlasti tisti, ki se bodo neposredno potegovali za vodenje vlade in države oziroma sodelovanje pri tem, možnost in tudi odgovornost, da "še toliko bolj natančno kot doslej zelo konkretno odgovorijo na precej zahtevne politične in druge dileme, s katerimi se bodo soočili takoj po volitvah". Prav in "fer" je, da ljudje njihova stališča dobro poznajo, predem jim bodo dali zaupanje, je povedal.

Kot so dodatno sporočili iz Pahorjevega urada, se za dan razpisa volitev po odloku, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, šteje ponedeljek. Za izvršitev odloka skrbi Državna volilna komisija.

Odlok je sicer že objavljen v uradnem listu. Objavljeno je tudi navodilo Državne volilne komisije za dajanje podpore listam kandidatov za volitve v DZ.

Datum volitev utegne spremeniti morebiten uspeh ustavne presoje odloka, ki ga bo tekom tedna vložila zunajparlamentarna stranka Solidarnost. A tega ne bo storila kot politična stranka, temveč kot državljanska pobuda, je za STA povedal sopredsednik stranke Uroš Lubej. Zatrdil je, da bo na julijske volitve v času poletnih dopustov zaradi predvidene nizke volilne udeležbe padla močna senca nelegitimnosti.

DZ bo tako že drugič v zgodovini države predčasno zaključil svoj mandat. Sedanji sklic, ki se je na ustanovni seji sestal 21. decembra 2011, je razpuščen po približno dveh letih in pol delovanja. Mandat aktualnih poslank in poslancev bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ. Kot je za STA nedavno pojasnil predsednik DZ Janko Veber, iz ene od odločb ustavnega sodišča sledi, da DZ tudi po razpustu ohranja polna pooblastila.

Danes je Veber iztekajoči se mandat DZ ocenil kot uspešen, zlasti zato, ker da so z odločitvami umirili dogajanje na tujih finančnih trgih. Ti so nas po Vebrovih ocenah že "ožemali" z zelo slabimi bonitetnimi ocenami, Slovenija pa je dajala denar tujim finančnim trgom, namesto da bi reševala težave doma.

Po njegovem mnenju sta ga zagotovo zaznamovali ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške v EU in ustavna sprememba referendumske ureditve. Zaradi novih strank je bil mandat turbulenten, poseben in rekorden po dinamiki sprememb v vladah. V tem ga bo težko ponoviti, ugotavlja. Kot je pojasnil, je DZ sedaj zaključil četrti postopek, v katerem bi lahko predlagali kandidata za predsednika vlade.

DZ se je sicer danes seznanil s tem, da v roku ni bil podan predlog za izvedbo tretjega kroga imenovanja novega mandatarja, s čimer so bili tudi končani postopki iskanja novega mandatarja.

Poslancev to ni presenetilo, večina jih tudi zagotavlja, da so na volitve pripravljeni. Za vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Janija Möderndorferja je zaključek teh postopkov ta hip edina logična poteza. Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa o primernosti volitev poleti pravi, da se je tako pač razpletel položaj.

Vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik je ocenil, da volitve poleti sicer niso najboljši čas, a da je termin nenazadnje določila Bratuškova s svojim odstopom.

Tudi vodja poslancev DL Rihard Braniselj je povedal, da so volitve 13. julija najmanj škodljiv datum od vseh možnih. Po odstopu Gregorja Viranta z vrha DL bo šla sicer stranka po Branisljevih besedah na volitve z novim nabojem. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je dejal, da se na volitve pripravljajo že nekaj časa in bodo tudi tokrat uspešni.

Za predsednika SLS Franca Bogoviča je bil zaključek postopkov iskanja mandatarja pričakovan. Ob tem je znova izpostavil delovno neoperativnost zadnje vlade. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je izpostavila, da so predčasne volitve dejstvo in je dobro, da se "tega projekta" lotijo čim prej, ga uspešno izvedejo in gredo naprej.

Šesti sklic DZ postregel s pestro bero odločitev

Aktualni sklic DZ je že drugi zapored, ki ni dokončal svojega mandata. Sestava poslancev iz sedmih strank, ki so se prvič sestali 21. decembra 2011, je sicer terjala veliko povezovanja. Zato ni čudno, da je aktualni sklic DZ postregel z nekaterimi posebnostmi, med drugim je moral glasovati o kar dveh vladah in šestih interpelacijah.

Državnozborske volitve 2011 so precej premešale karte na političnem parketu. Za največje presenečenje je poskrbela novinka v slovenskem političnem prostoru, Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki je postala največja parlamentarna stranka in postregla tudi z mnogimi novimi imeni v politiki. Za te je poskrbela še ena nova stranka - Državljanska lista Gregorja Viranta.

Po mandatu brez poslanca se je v DZ uspelo vrniti Novi Sloveniji, kar je bilo presenetljivo, saj se pred tem še nobeni od strank, ki so iz parlamenta izpadle, ni uspelo vrniti. Pred vrati parlamenta pa so leta 2011 ostale LDS, SNS in Zares.

V DZ so bili izvoljeni vsi predsedniki strank, ki so prestopile parlamentarni prag, poleg omenjenih novincev je prvič to uspelo tudi prvaku DeSUS Karlu Erjavcu.

Tudi po strukturi poseben sklic v več pogledih

V parlament je tako prišlo le 33 poslancev, ki so poslansko funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu, preostalih 57 pa je bilo novincev.

Tudi po razmerju moški/ženske je bil aktualni sklic gotovo rekorden, saj se je na volitvah vanj uvrstilo 29 žensk, kar je še enkrat več kot v mandatu pred tem oziroma dobrih 32 odstotkov vseh poslancev. Izvoljenih in nadomestnih poslank skupaj lahko do danes naštejemo 38, trenutno pa jih v poslanskih klopeh sedi 31.

Aktualni sklic je tudi prvi, v katerem že od začetka ni bilo županov in podžupanov oziroma je 11 županom ta funkcija s potrditvijo poslanskega mandata prenehala. Za nezdružljivost obeh funkcij je namreč poskrbela novela zakona o poslancih iz maja 2011. Med drugim so bile tako nadomestne županske volitve potrebne tudi v dveh mestnih občinah - Ljubljani in Slovenj Gradcu. Medtem ko je nekdanji slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar v parlamentu tudi ostal, pa se je Zoran Janković odločil zapustiti poslanske vrste in se vrniti na župansko mesto, kamor so ga vnovič izvolili Ljubljančani.

Današnja razmerja drugačna od začetnih

Današnja slika razmerij med poslanskimi skupinami je sicer precej drugačna od prvotne. Največja poslanska skupina PS se je namreč po kongresu, na katerem je vodstvo stranke spet prevzel Zoran Janković, razklala na pol in trenutno namesto prvotnih 28 šteje le še 14. Ostali, ki so podporniki nekdanje vodje PS in aktualne premierke Alenke Bratušek, so oblikovali novo poslansko skupino nepovezanih poslancev oziroma so enostavno ostali nepovezani.

Že pred to veliko spremembo pa je prišlo do nekaj posamičnih sprememb. Iz DL je med nepovezane denimo odšel Ivan Vogrin, ki se mu je DL odpovedala zaradi neporavnanih računov njegovega podjetja. Tudi Ivanu Simčiču in Borutu Ambrožiču so se po aferah, povezanih z njuno izobrazbo, odpovedali v DeSUS in PS, zato tudi onadva delujeta kot nepovezana poslanca.

Z izobrazbo, natančneje z izpitom iz nemščine, je imel težave tudi poslanec SDS Branko Marinič, ki je po pravnomočni obsodbi odstopil kot poslanec. Odstopil pa je tudi poslanec, izvoljen na listi PS, Peter Vilfan, in sicer zaradi prometne nesreče, v kateri je zbil pešca.

Dva predsednika DZ, dva mandatarja, sedem interpelacij ...

Poleg afer, ki so zaznamovale posamezne poslance, pa je bila v tem mandatu večkrat na preizkušnji tudi enotnost strank, ki so si sicer obljubile sodelovanje.

Zapletlo se je že povsem na začetku, saj je veljalo prepričanje, da bo vlado sestavljala največja parlamentarna stranka, predsednik DZ pa da bo prva skupna odločitev strank bodoče koalicije. A sta se pred poslanci znašla dva predloga - SD je za to mesto predlagala svojega tedanjega predsednika Boruta Pahorja, PS pa Mašo Kociper. Mesta pa ni dobil ne eden ne drugi, pač pa Gregor Virant, ki ga je podprla ad hoc koalicija strank SDS, SLS, NSi in DeSUS. In ta koalicija je pozneje tudi sestavljala vlado Janeza Janše.

Vendar pa je po približno letu dni zaradi poročila komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju strank DZ izglasoval tej vladi konstruktivno nezaupnico in za premierko postavil Alenko Bratušek, ki je na čelu PS zamenjala Jankovića. Viranta pa je kot prvega med poslanci nadomestil Janko Veber iz SD.

Bratuškova je prestala v DZ tudi glasovanje o zaupnici vladi, ki ga je premierka vezala na sprejem proračuna. Ministri obeh vlad pa so se morali zagovarjati pred poslanci zaradi interpelacij. V času Janševe vlade je ta doletela notranjega ministra Vinka Gorenaka, pa tudi ministra za izobraževanje Žigo Turka, ki pa obravnave v DZ ni dočakal, saj je vlada prej zaključila z delom. Pet interpelacij pa je bilo vloženih zoper ministre vlade Alenke Bratušek, od tega dve zoper notranjega ministra Gregorja Viranta ter po ena zoper ministra za finance Uroša Čuferja, za infrastrukturo Sama Omerzela in za izobraževanje Jerneja Pikala. Nobena od teh ni uspela, čeprav so glasove za drugo Virantovo interpelacijo prispevali tudi nekateri poslanci koalicije.

Več kot 90 sej DZ

Sicer pa so se še aktualni poslanci sestali na 25 rednih in 67 izrednih sejah.

Aktualni sklic je sprejel skoraj 350 različnih zakonov in drugih aktov, od tega dva ustavna zakona, 45 novih zakonov in več kot 190 zakonskih sprememb in dopolnitev.

Delovali so v 26 delovnih telesih, od tega gre v treh primerih za preiskovalne komisije. Ena se je ukvarjala z oceno delovanja ekstremističnih skupin, druga preučuje domnevne zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, komisija Krpan pa si prizadeva za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji podjetja Sistemska tehnika podjetju Viator & Vektor in pri nadaljnjih aktivnostih, ki so se zaključile s podpisom pisma o nameri za dobavo oklepnikov 8x8.