Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović

Juhant ob obletnici umora profesorja Ehrlicha o maščevali roki po drugi svetovni vojni

Slovenija | 26.05.2014, 18:19

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je danes pripravila komemoracijo ob obletnici umora njenega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha. Na slovesnosti so sodelovali dekan Teološke fakultete prof. dr. Christian Gostečnik, prof. dr. Janez Juhant in zbor bogoslovcev.

Nagovor prof. dr. Janeza Juhanta

Nekateri sprašujejo, zakaj vsako leto žalna slovesnost ob umoru Slovenca, narodnega delavca, človeka krščanskih etičnih korenin, Evropejca, demokrata ter duhovnika in profesorja Teološke fakultete takratne Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Na drugi strani smo presenečeni, koga vse ljudje pri nas poveličujejo, mnogi celo tiste, ki so zaradi svoje oblastiželjnosti morili naše prednike. Sicer pa ali ne obujamo spomina svojih dragih ob obletnicah in godovih? Žal tudi intelektualci niso izjema in celo kak profesor naše ustanove včasih nima izdelanih kriterijev. Ob tem mi prihajajo na misel besede škofa Vovka, ki je v svoje spomine izlil žalost ob teoloških profesorjih, ki v takratnih zahtevnih časih niso opravili svojega poslanstva skladno s krščanskimi načeli in človeškimi etičnimi obvezami. Časi so bili zahtevni, a pogumnih kot Vovk je bilo in jih je še vedno vedno (pre)malo zato so on in drugi za njim plačali toliko večjo ceno. Ko se torej sprašujemo zakaj, je odgovor na dlani: Kristjani in verjamem, da posebej mi na tej ustanovi ne smemo kar tako mimo človeka, ki je postal žrtev, ker je zastavil svoje življenje za resnico in pravičnost.

Začetek te tragične zgodbe Slovencev, podobno kot je zapisal Pipes v 800 strani dolgi pripovedi o spletu okoliščin ruske revolucije in jo poimenoval tragedija ljudstva sta leti 1941 z ustanovitvijo protiimperialistične fronte ter 1942 z množičnimi pomori vodilni demokratičnih ljudi v Sloveniji bana Natlačena in drugih pretežno krščanskih Slovencev. Sega pa tragedija nazaj v slovensko zgodovino, ne v trideseta leta z okrepljeno dejavnostjo partije v Sloveniji, pač verjetno še dlje posebej v socialne in širše družbene razmere pri nas. Tragedija ljudstva ruske boljševiške revolucije je terjala milijone žrtev, tragedija slovenskega ljudstva pa je sorazmerno enako veliko število, saj večino žrtev ni povzročila vojna, pač pa revolucija.

Še posebej kot kristjani in sodelavci na ustanovi, na kateri in za katero je deloval Ehrlich kot profesor, smo dolžni svetu v katerem živimo pričevati, da je umrl kot nedolžna žrtev zarote in tako tudi danes pričati za resnico in pravičnost. To pričevanje je zanj in številne žrtve medvojnega in povojnega nasilja marsikdaj glas vpijočega v puščavi, a kristjani bi najbrž zatajili svoje poslanstvo, če tega po svoji krščanski vesti ne bi počeli. S tem ne izpolnjujemo le svoje krščanske in stanovske dolžnosti do pokojnega profesorja, pač pa pričujemo za resnico nedolžnih žrtev. S tem pa prispevamo k snemanju mask naše polpreteklosti in sedanjosti ter v družbeno zavest uveljavljamo resnico nedolžnih, med katerimi je bil tudi pokojni profesor. Pokojni profesor nam v teh zahtevnih časih kliče v zavest z višarsko oporoko tudi pomembno narodno-strateško sporočilo. Vsi državljani, ki nosite v sebi krščansko in narodno srce, kakšno je imel Ehrlich, združite svoja srca v sodelovanje za blagor domovine. Slovenija je danes znova na pomembni preskušanji. Znova nam kliče z Višarij združite svoje narodne sile in se povežite, da bo Slovenija spet postala središče Evrope in na krščanskih duhovnih temeljih za katere so si prizadevali za njimi tudi tvorci modernih evropskih povezav vez med slovanskimi, germanskimi in romanskimi narodi.

Dnevi pred nami so spomin na številne, ki jih je ob koncu druge svetovne vojne v Sloveniji zajela maščevalna roka zmagovalcev. Njihova nečloveška usoda nam govori iz brezen, jam in drugi prikritih koščkov slovanske zemlje o trpljenju, smrti pa tudi o odpuščanju in spravi in nam narekuje dolžnost spomina: Kamničan Anton Stele je bil takrat šestleten deček, ko je skozi okno svojega doma sredi Kamnika s starši, sestrami in brati gledal, kako ženejo mimo nesrečnike. Med njimi so bile ženske z otroki v naročju in spogledala sta s fantkom njegovih let in njegove oči ga spremljajo vse življenje. Oče jim je dejal: "Otroci glejte vse te bodo pobili." Sam sebi ponavlja: Imam dolžnost ohranjati njihov spomin. A gre tudi za vrednote, za katere so umirali.

Desetletja so skušali zabrisati njihov spomin. Njihova žrtev nam ni le nerazumljiv splet človeške hudobije, pač pa spomin in opomin za zavestno ohranjanje človeškega dostojanstva in svobode, poklon njihovi žrtvi in ohranjanju človeškega dostojanstva. Tako je prvim kristjanom spomin na pričevalce in poklon njihovi žrtvi ohranjal človeško in krščansko zavest o pravičnosti in svetosti. Ali je v nas še kaj te človeške dostojnosti, ki je lahko kvas slovenskega naroda. Potem ne bo posvetitev Mariji le tradicija, pač pa izziv, da ob spominu na Ehrlicha in druge žrtvovane lahko gojimo upanjem, da njihova žrtev odpira vrata v bolj polno in zdravo življenje oseb in naroda.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...