Alen SalihovićAlen Salihović
Pogovor z Josephom Daulom (foto: ARO)
Pogovor z Josephom Daulom

Daul: Poslušati evroskeptike v tem trenutku bi bilo za Evropo pogubno

Slovenija | 23.05.2014, 00:45

Predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul je pred volitvami v Evropski parlament obiskoval države osemindvajseterice, kjer je predvsem izkazoval podporo članicam politične skupine, ki jo vodi. Mudil se je tudi v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o finančni in gospodarski krizi, ki je prizadela staro celino, o pomembnejših odločitvah edine neposredno izvoljene ustanove povezave in vrednotah, na katerih bi morali graditi prihodnost.

Gospod Daul, član Evropskega parlamenta ste že 15 let. V tem obdobju se je zgodilo marsikaj. Česa se najbolj spominjate?

Najbolj mi je ostal v spominu pristop desetih novih članic. Mislim, da se je Evropa s tem spremenila. To obdobje je pretresla tudi finančna in gospodarska kriza. Prav tako je pomemben mejnik Nobelova nagrada za mir, ki jo je prejela Evropska unija.

Ste na čelu Evropske ljudske stranke, ki je najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Njena odgovornost za številne odločitve, ki jih je sprejemal Evropski parlament, je gotovo zelo velika. Katere so tiste, ki so bile najtežje?

Težke odločitve so bile odločitve, povezane s finančno in gospodarsko krizo, ko je bilo treba pokazati tudi veliko mero solidarnosti. Najtežje vprašanje je bilo, kako rešiti gospodarstvo Grčije. Kot veste, je veliko medijev poročalo, da bo morala Grčija zapustiti območje evra, a to nam je uspelo preprečiti Prav tako je bilo težko izpeljati bančno reformo in nadzor proračuna, še posebej je bilo težko prepričati nacionalne voditelje, ki imajo pogosto povsem različne interese.

Finančna in gospodarska kriza je močno zaznamovala zadnji mandat Evropskega parlamenta. A Evropska unija je po mnenju različnih strokovnjakov in analitikov nanjo odgovorila zelo pozno. V zadnjih petih letih je Evropski parlament v sodelovanju z ostalimi ustanovami osemindvajseterice sprejel številne ukrepe, s katerimi naj bi se povezava, če bo slučajno kdaj prišlo do ponovitve, znala hitro in učinkovito odzvati. Je torej Evropska unija po vašem zdaj pripravljena na krizo takšnih razsežnosti, kot smo ji bili priča?

Tako je: Kadar pride do krize, s kakršno smo se morali soočiti, in je treba zbližati osemindvajset različnih stališč, je težko. Odločitve se sprejemajo počasi, ne hitro. Izgubljanje časa seveda tudi stane. Zato smo sprejeli sveženj šestih zakonodajnih aktov o nadzoru proračunov, veliko naporov smo vložili v reševanje bank. Potrebovali smo nekaj časa, a zdaj smo pripravljeni in na tej podlagi bo Evropa lahko napredovala. Izkazalo se je, da bi bilo še kako koristno, če bi upoštevali maastriške kriterije za prevzem evra, ki ki smo si jih zastavili. Če bi se države dosledno ravnale po njih, se ne bi znašle v težavah.

Mnogi državljani povezave se soočajo z revščino, številka o brezposelnih mladih ni navdihujoča, med ljudmi vlada apatija, napovedi kažejo, da se bo v edino neposredno izvoljeno ustanovo povezave tokrat povzpelo tudi precej evroskeptikov. Kako boste na to skušali odgovoriti evropski poslanci? Kako boste skušali državljane osemindvajseterice znova navdušiti za evropsko idejo?

Menim, da je ključno, da dobimo bitko za rast in ustvarjanje novih delovnih mest. A to v prvi vrsti ni vprašanje Evropske unije, najprej morajo svoje narediti države članice. Naj to ponazorim s primerom Valdisa Dombrovskisa, evropskega poslanca, ki prihaja iz stranke, ki je članica Evropske ljudske stranke. Pred petimi leti je postal premier, od prejšnje socialistične vlade je prevzel državo, ki je bila v zelo slabem stanju. V petih letih, kolikor je bil premier, mu je uspelo narediti veliko. Državo je spet popeljal na pot gospodarske rasti. Trenutno ima Latvija štiri-, petodstotno gospodarsko rast, letos je prevzela evro … Mislim, da je to lepo pokaže, kaj lahko Evropska ljudska stranka naredi s svojimi kompetencami. Temu, da bo Evropa socialna, da bo pozorna do državljanov in bo ustvarjala delovna mesta, moramo posvetiti največ pozornosti. To je najboljši odgovor na evroskeptike. To nam govorijo tudi strokovnjaki in analitiki: Poslušati evroskeptike v tem trenutku bi bilo za Evropo pogubno. To niso prave rešitve. Vendar sem prepričan, da bo v nedeljo po objavi volilnih rezultatov jasno, da evroskeptiki ne bodo imeli tako velike vloge v Evropskem parlamentu in da bo predvsem Evropska ljudska stranka še naprej lahko vodila svojo politiko v korist Evrope. Tudi kot katoličan želim izkoristiti priložnost in pozvati ljudi, naj v nedeljo uveljavijo volilno pravico, naj glasujejo in tako prispevajo k oblikovanju Evrope. To je najboljši odgovor na evroskepticizem in sovražnost do Evrope. Volitve so tudi dejanje v prid miru, demokratično dejanje. Ne potrebujemo vojne, da se borimo proti evroskeptikom. Mi se borimo z miroljubnimi sredstvi.

V Slovenijo ste med drugim prišli kot slavnostni govornik na shodu, namenjenemu pridobivanju podpore Majniški deklaraciji 2014. Organizatorji so vas napovedali kot predstavnika evropskih vrednot. Katere evropske vrednote, ki so združile ustanovne očete Evropske unije, pogrešate v tem času? Za katere bi se morali vsi, tako politiki kot povsem običajni ljudje, še posebej truditi?

Vrednote Evropske unije so vrednote njenih ustanovnih očetov. Želeli so predvsem, da na stari celini nikoli ne bi bilo več vojne. Na teh vrednotah, na prvem mestu je mir, moramo graditi tudi danes. To so humanistične vrednote, vrednote krščanske demokracije, na katerih je zgrajena Evropa. Iz tega moramo graditi naše vsakodnevne politike: fiskalno politiko, socialno politiko, politiko na ravni zaposlovanja, energetsko politiko … Le tako bo Evropa celina miru, kot so si jo zastavili ustanovni očetje.

Vaš obisk v Sloveniji je bil tudi podpora pomladnim strankam na prihajajočih evropskih volitvah. Kako ocenjujete njihovo sodelovanje s politično skupino, ki jo vodite, Evropsko ljudsko stranko?

Stranke iz Slovenije, ki so članice Evropske ljudske stranke, veliko delajo in odlično zastopajo tako Slovenijo kot tudi našo politično skupino. Veseli smo, da imamo takšne predstavnike v Evropskem parlamentu. Nobenega dvoma ni, da bodo tudi v prihodnje enako dejavni v prizadevanjih za naše skupne vrednote.

Slovenija, Svet, Politika, Evropska Unija
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...