Jure SešekJure Sešek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
JRS, logo (foto: jrs.rkc.si)
JRS, logo

GOD o begunski situaciji v Evropi

| 20.04.2014, 19:34 Matjaž Merljak

Gost velikonočne oddaje Gradimo odprto družbo GOD je bil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o trenutni begunski situaciji v Evropi in Sloveniji. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

P. Schweiger se je pretekli mesec v Bruslju udeležil srečanja mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. "Pri del srečanja je bil predvsem tematsko usmerjen, da bi se čim hitreje odzivali na različne teme oz. problematike. Drugi del srečanja smo posvetili različnim tematikam, da bi kar najbolj okrepili medsebojno sodelovanje med različnimi uradi Jezuitskih združenj za begunce. Poslušali smo različna poročila," je v pogovoru dejal p. Schweiger. S posebno pozornostjo so poslušali poročilu o stanju v Ukrajini. Mnogi ljudje so zapustili Krimski polotok in se naselili še posebej v zahodnem delu Ukrajine. Ukrajinsko Jezuitsko združenje za begunce jim skuša pomagati na mnogotere načine, da bi ublažili stiske ljudi.

p. dr. Robin Schweiger
p. dr. Robin Schweiger © Izidor Šček
P. Schweiger je naglasil, da Evropska unija postaja 'trdnjava', v katero je težko vstopiti po legalni poti. Zato se ljudje obračajo na kriminalne združbe, ki za visoko ceno omogočijo vstop v schengensko območje. Veliko tujcev čaka, da bi ob primernem obdobju vstopili v EU. Še posebej jih veliko čaka v severni Afriki. "Italijanski notranji minister je pred kratkih rekel, da jih čaka okoli pol milijona, da bi prišli v Evropo. Ta številka je visoka, najbrž je (pre)visoka, a gotovo je, da mnogi čakajo za uspešen prehod v Italijo, ki so vrata za celo Evropo. Na primer: samo pretekli teden je italijanska mornarica v 48 urah pomagala 4000 migrantov na čolnih, ki so se odpravili na pot v Italijo. Začenja se sezona prehodov s čolni."

Po besedah p. Schweigerja mnogi na prehod v EU čakajo tudi v Maroku, v enklavah Melilla in Ceuta: "Tudi na tej meji deluje en jezuit s svojo ekipo, ki pomagajo mnogim Afričanom."

Sogovornik je še povedal, kako se posamezne države odzivajo na stiske ljudi. Različno, smo lahko razbrali, je na Poljskem, v Italiji ali v Franciji.

Seznanil nas je s podatki, koliko ljudi je v letu 2013 zaprosilo za mednarodno zaščito v Evropi in v Sloveniji.


Imenovanje novega evropskega direktorja Jezuitskega združenja za begunce

V petek, 28. februarja 2014, je evropski provincial p. John Dardis imenoval patra Jeana Maria Carriereta za novega direktorja Evropskega jezuitskega združenja za begunce. Nasledil je jezuita Michaela Schopfa, ki je to nevladno organizacijo vodil zadnjih šest let. P. Jean Marie je poznan, da je pred leti ustanovil francosko Jezuitsko združenje za begunce in bil odgovoren za Projekt dobrodošel. Zamenjava obeh jezuitov bo 1. novembra 2014. P. Jean Marie Carriere bo prišel že meseca septembra v Bruselj, da se bo uvedel v novo poslanstvo, ki ga čaka.

Nova brošura iz Malte

Malteško Jezuitsko združenje za begunce je 3. februarja izdalo novo brošuro z naslovom »Onstran imaginacije«, v kateri opisuje življenje prosilcev za mednarodno zatočišče v Libiji. Že leta 2009 so izdali prvo brošuro o življenju prosilcev za mednarodno zaščito v Libiji z naslovom »Ali vedo?« Takrat je bil na oblasti še polkovnik Gadafi in razmere za prosilce in prosilke za mednarodno zaščito so bile težke. Sedaj je situacija še slabša. Najnovejša brošura je sad mnogih intervjujev prosilcev za mednarodno zaščito iz vzhodne Afrike - še posebej iz Eritreje in Somalije, ki so bili v Libiji v letih 2012 in 2013 in so prišli kasneje na Malto. Ker je Malta začela pošiljati nazaj prosilce za mednarodno zaščito, so hoteli prav s to brošuro informirati javnost, s čim se soočajo prosilci za mednarodno zaščito v Libiji in kakšne so razmere v tej državi. Nova brošura z naslovom »Onstran imaginacije« je imela velik medijski odmev na tej otoški državi.

Umor v Siriji

V sirskem mestu Homs je bil ponedeljek, 8. aprila 2014, ubit nizozemski jezuit p. Frans Van der Lugt, ki je v državi deloval od leta 1966. Med prebivalci je vedno spodbujal dialog in ga ni želel zapustiti niti sedaj, ko je prišla vojna. Večkrat je poudaril, da ne bo odšel, dokler bodo še kristjani na zasedenih območjih. Kot se je takoj po novici o njegovi smrti odzval generalni direktor Radia Vatikan, p. Federico Lombardi, je umrl »človek miru«.

Jezuitski general, p. Adolfo Nicolás, in generalna kurija v Rimu pa sta izrazila »prepadenost zaradi brutalnega umora človeka, ki je svoje življenje posvetil najbolj ubogim in revnim«. Le-teh ni želel zapustiti niti v trenutkih največje nevarnosti. Vedno je »govoril o miru in spravi ter odprl vrata vsem tistim, ki so ga prosili za pomoč, brez razlikovanja glede na raso ali vero«. »Ne vidim muslimanov ali kristjanov, temveč samo človeška bitja,« tako je govoril. Kot še piše nadalje v izjavi, prispeli iz jezuitske kurije, Gospoda prosijo, da bi žrtev p. Fransa van der Lugta prinesla »sadove miru in bi bila nadaljnja spodbuda, da bi orožje obmolknilo in bi se sovraštvo končalo«.

Naj tudi še omenimo, da že od 31. julija 2013 ni nobenih novic o usodi ugrabljenega p. Paola Dal'Oglia, drugega jezuita, ki je dolgo deloval v Siriji in je po rodu Italijan.

Vseslovenska akcija: Dan za spremembe

Tudi letos se je Jezuitsko združenje za begunce Slovenije pridružilo vseslovenski akciji: Dan za spremembe, ki je potekal v soboto, 5. aprila. Zaradi dežja se nismo mogli udeležili celodnevne akcije čiščenja gozda v bližini Polhovega Gradca kot posledice februarske ujme in žledoloma. Akcijo bomo izvedli, ko bo boljše vreme in sicer v mesecu maju.

Zahvala ob 12. obletnici Jezuitskega združenja za begunce Slovenije

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca 2002, je bil v Ljubljani odprt urad Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.  

Ko gledamo  prehojeno dvanajst letno pot, bi se ob tej priložnosti radi zahvalili vsem dobrotnikom, podjetjem ter državnim in mednarodnim institucijam, ki ste nas v teh letih podpirali na mnogotere načine tako duhovno in materialno, kakor tudi finančno. S sredstvi, ki smo jih prejeli smo lahko pomagali mnogim beguncem, prosilcem za mednarodno zaščito in tujcem v Sloveniji.

Hvala Vam za zaupanje in še naprej računamo na vašo vsestransko pomoč! Naj še omenimo, da se je ob tej priložnosti darovala sveta maša za vse dobrotnike Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.

Voščilo za veliko noč

Ob koncu oddaje vam samo še želimo blagoslovljene Velikonočne praznike. Naj vas Vstali Kristus utrdi v veri, upanju in ljubezni, da je On temelj vsega našega življenja in delovanja in razlog našega upanja, saj je Kristus premagal smrt in živi na veke.


Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, nas pokličite na tel. 01-4300058 ali na mobilno številko našega urada 031-636964. Veseli bomo vaše pomoči.

Obenem ste prav lepo povabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 18. maja 2014, ob 18.40.

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...