Sveta dežela v pričakovanju papeža Frančiška

Svet | 15.04.2014, 15:59 Marjana Debevec

Veliki teden, ki so ga začeli s procesijo na cvetno nedeljo, je v Sveti deželi zaznamovan predvsem s pričakovanjem obiska papeža Frančiška. Tamkajšnji kristjani so namreč prepričani, da bo sveti oče konec maja prinesel upanje njihovi deželi, ki jo pogosto pretresa nasilje. Tradicionalni praznični obred je vodil jeruzalemski patriarh Fouad Twal.

Nekdanji dekan frančiškanskega študijskega centra P. Giovanni Claudio Bottini je prepričan, da bo papež potrdil pot, na katero se je Cerkev odločno odpravila v zadnjih letih: »Kristjan ni sovražnik nikogar. Njegovo pričevanje je pričevanje miru in dialoga ter pot medsebojnega spoznavanja, spoštovanja in pomoči. Na tej poti lahko kristjani, muslimani in Judje skupaj prispevajo za dobro vsega človeštva«, je prepričan p. Bottini.

Kristjani po njegovih besedah od papeža pričakujejo spodbudo, da bi ostali v Sveti deželi in dali svoj prispevek h gradnji miru in pravičnosti. Gre namreč za kraje, ki so dragocena dediščina celotnega človeštva.

V pogovoru za agencijo SIR pa je o svojih pričakovanjih pred srečanjem s papežem Frančiškom spregovoril tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Prepričan je namreč, da je danes mogoče še bolj kot pred 50. leti, ko je prišlo do zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. In patriarhom Atenagoro, nujna sprava. Patriarh Bartolomej je med izzivi, ki se postavljajo pred krščanstvo navedel trpljenje ljudi na vseh koncih sveta; zlorabo religij za politične ali druge cilje; nepravičnost do najbolj šibkih ter ekološko krizo, ki ogroža preživetje Božjega stvarstva. Vse to po njegovem prepričanju zahteva skupno delovanje, iskanje odgovorov pa nas še vedno deli med seboj.

Voditelji cerkva naj bi zato po besedah patriarha Bartolomeja začeli odločne korake na poti sprave med ločenimi kristjani, da bi odgovorili na nujne potrebe današnjega časa. Papež Frančišek, ki ga imenuje tudi brat Frančišek, je po njegovih besedah iskren in nesebičen voditelj, ki razdeljenost Cerkve čuti kot trpljenje današnjega sveta.

Ko se je ozrl na prehojeno pot zadnjih 50 let je zatrdil, da le ta ni bila lahka. Veliko je namreč še treba storiti, da bi prišli do edinosti, vendar pa se moramo ne glede na vse težave odpraviti na to pot, je še poudaril patriarh Bartolomej.