Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović
Tminski punt (foto: ARO)
Tminski punt

Puntarska zadušnica ob 300-letnici kmečkega upora

Slovenija | 03.05.2014, 09:00

S spominsko sveto mašo v italijanski Gorici se zaključuje leto prireditev ob 300-letnici Tolminskega punta. Prav aprila 1714 je bilo namreč 11 puntarjev na Travniku v Gorici obsojenih na smrt. »Puntarska zadušnica je v vsakem primeru versko kulturni dogodek, ki osmišlja tudi krivično trpljenje in mu daje golobji pomen in nas hkrati plemeniti,« meni etnolog Silvester Gaberšček.

Tri stoletja po zadnjem večjem kmečkem uporu na Slovenskem, ki hkrati šteje tudi za prvi upor proti državni oblasti, je poseben organizacijski odbor za prireditve ob visoki obletnici pripravil več dogodkov. Puntarsko leto se bo tako sklenilo z mašo zadušnico v soboto, 3. maja, ob 17. uri v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Bogoslužje bosta darovala koprski škof Jurij Bizjak in goriški nadškof metropolit Carlo Roberto Maria Redaelli. Član organizacijskega odbora Silvester Gaberšček je o zamisli za to bogoslužje povedal: »Leta 2006 smo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici pripravili zelo uspelo zadušnico ob 100-letnici Gregorčičeve smrti, takrat sta somaševanje vodila ordinarija msgr. metod Pirih in msgr. Dino De Antoni, bogoslužje pa so spremljali združeni zamejski zbori Goriške pokrajine. Videl sem, da je takratni dogodek imel zelo pozitiven odmev v slovenskih kot italijanskih kulturnih, cerkvenih in civilnih krogih, zato me je podobna misel preletela pred letoma, ko smo v okviru odbora za 300-letnico Tolminskega punta oblikovali celoletni program prireditev. Brez pripomb je bil sprejet predlog, da se 'puntarsko leto' konča z zadušnico pri sv. Ignaciju, to je v cerkvi pred katero so bili obglavljeni naši 'jogri'. Namen zadušne maše je vsekakor spomin na enajst pogumnih voditeljev puntarjev, ki so se sklicevali na 'staro pravdo' in se uprli dodatnim davkom in krivičnim davkarjem, ki so zlorabili stisko ljudi.«

Silvester Gaberšček
Silvester Gaberšček © ARO

Spominska maša pa ima še druge razsežnosti. Pri njej bodo sodelovali ljudje z obeh strani meje, zamejski pevski zbori z Opčin, Devina, Lojze Bratuž in Gorice ter cerkvena zbora iz Tolmina in Kobarida pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Zapeli bodo Vrabčevo mašo v B-duru in tudi pesem Po zelenečih tihih poljanah domačinke Ljubke Šorli in njenega moža Lojzeta Bratuža. Navzoča bosta oba župana, tolminski in goriški.

»Dogodek ima razsežnosti medsebojnega srečevanja, sodelovanja in povezovanja ljudi na osnovi boljšega poznavanja zgodovine širšega območja, na katerem se prepletajo slovenski, furlanski in italijanski kulturni tokovi.« Spominska maša sovpada tudi z dvema razstavama v Gorici, obe je pripravil Tolminski muzej. V Kulturnem domu je razstava akvarelov Rudija Skočirja, ki je ilustriral Preglov roman Tolminci. V KC Lojze Bratuž pa je razstava »V Gorico po pravico«, ki govori o okoliščinah in življenju za časa punta. »Puntarji so šli v Gorico po pravico, tokrat pa bi radi z vsemi dogodki šli po prijateljstvo«, je še povedal Gaberšček.

Ozadje kmečkega upora

Tolminski punt se je začel v marcu 1713, maja pa se je razširil na pretežen del današnje zahodne Slovenije. Glavni vzroki za upor so bili novi davki na meso in vino ter njihov način pobiranja. Izterjavo davkov je namreč prevzel goriški meščan Jakob Bandel, ki je bil s kmeti nepopustljiv in je pobiral več, kot je zahtevala država. Poleg tega so bili kmetje v sporu s tolminskim glavarjem, grofom Jakobom Antonom Coroninijem, ker je zahteval brezplačno tlako izven meja tolminske dežele. Marca 1713 je Jakob Bandel zaprl skupino tolminskih kmetov, da bi jih prisilil k plačilu davčnih zaostankov. Dosegel pa je nasprotni učinek. 27. marca se je zbralo 500 kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva in se odpravilo v Gorico, da osvobodi zaprte kmete. Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Do Gorice naj bi jih prišlo nekaj tisoč, oboroženih s kmečkim orodjem in orožjem. Najprej so se odpravili do Bandlove hiše in jo razdejali. Goriške oblasti so jih skušale pomiriti tako, da so jim izročile vse zaprte jetnike, vendar so se nemiri vseeno razširili. Punt je zajel celotno Goriško, Kras, Vipavsko dolino in nekatere dele Kranjske. Kmetje so napadali mitnice in hiše dacarjev, pa tudi kmete, ki se puntu niso hoteli pridružiti. Združeni v kmečko zvezo so se zavezali, da ne bodo več plačevali davkov plemičem ampak da bodo kar sami začeli pobirati puntarski davek.

Plemstvo je dunajski dvor prosilo za vojaško posredovanje. Junija 1713 je, na cesarjevo povelje, za plemstvo prišla vojaška pomoč. Vojska je najprej zatrla upor v Rihemberku, nato pa se je odpravila proti Gorici. Največji spopad med vojsko in kmeti je bil pri Solkanu, kjer je bil upor zatrt, kmetje pa premagani. Sledile so denarne in zaporne kazni, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane.

11 upornikov so aprila leta 1714 na Travniku v Gorici obsodili na smrt.

Slovenija
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...