Misijonsko združenje za novo kulturo življenja tudi v Sloveniji

Slovenija | 23.04.2014, 13:06

Na obisku v Sloveniji so v teh dneh misijonarji iz združenja ITALIA SOLIDALE, ki ga je zasnoval italijanski duhovnik Angelo Benolli. Gre za pomoč, ko družine, med seboj povezane v skupnost, pomagajo družinam, ki so v pomanjkanju in brez možnosti za lastno preživetje in razvoj. Prvič sta bila v Sloveniji, na predstavitvi nove kulture življenja, že lani zakonca Silvia in Ernesto z malo Francesco, ki smo jih spoznali tudi v naši oddaji Naš gost. Njuno pričevanje je bilo tako močno, da sta navdušila tudi že nekaj slovenskih družin, ki so se vključile v misijonsko združenje in že delajo in živijo po načelih nove kulture, pomagajo tistim, ki nimajo. Stiske po svetu so velike in zaradi njih najbolj trpijo otroci, ki so največje žrtve nemoči različnih oblik revščine. Prav v to zgodbo se vključijo družine, ki z malim darom pomagajo do osvoboditve drugim izpod jarma odvisnosti.

Včeraj so se predstavili v Mengšu, danes so na obisku pri zaposlenih v Karitas v Ljubljani, popoldne ob 17. uri v Moravčah in jutri, 24. aprila, se bodo ob 17. uri predstavili v župniji Polhov Gradec

Koordinatorica obiskov v Sloveniji Nataša Rupena: »V Slovenijo sta tokrat, poleg družine iz Italije, prišla tudi mlado, komaj osemnajst let staro dekle iz Rima, ki je misijonarka v južnem Sudanu, ter Indijec, mož in oče dveh deklic, ki je bil ukleščen v indijski družbi na najnižjem nivoju, v najnižji kasti, kot rečejo v Indiji, kjer zaradi popolne odvisnosti od ljudi iz višjih kast ni imel možnosti za lastno identiteto in osamosvojitev. Pogum za novo pot in za boj do lastne odgovornosti, je dobil prav ob srečanju z duhovnikom Benollijem, ob srečanju z vero, ob kateri je spoznal, da je v očeh Boga enak drugim. To mu je vlilo poguma za danes povsem drugačno življenje. Združenje deluje tako, da se poveže po pet družin skupaj, v skupnost, ki potem posvoji družino kjer koli drugod po svetu, ki potrebuje pomoč. Primer, družini v Indiji so pomagali pri nakupu šivalnega stroja, s pomočjo katerega so začeli izdelovati oblačila in ostale tekstilne izdelke, s prodajo katerih so potem lahko zaživeli dostojnejše življenje. Preživeli so z delom lastnih rok in bili plačani pošteno. To jim vrača dostojanstvo in jim odpira nove možnosti za življenje, vredno človeka. Drugi primeri so, ko družine pomagajo revnejšim pri nakupu kosa zemlje, na katerem pridelajo zelenjavo ali zelišča, ki jih prodajo na trgu in tako na pošten način, z delom lastnih rok, pridobijo sredstva za življenje. Različne so oblike pomoči. Tako se pretaka vzajemna pomoč in podpora družin po svetu. Mreža se širi in s tem se ustvarja nova kultura življenja.«

Elisabetta (Italija): »Sem misijonarka v Italiji, kjer živim, zdaj pa grem tudi v J Sudan. Čutim, da je v svetu in okrog mene veliko lažnosti. V ljudeh je velika potreba po resničnosti. Stara sem 18 let, hodim v šolo. Misijonarim zato, ker čutim, da mi to zelo ustreza. S tem, ko sem šla v misijon sem tudi kot ženska našla svojo izpolnitev in svobodo. V misijonu srečujem čudovite ljudi, ki se borijo za preživetje svojih otrok. V J Sudanu in v ostalih deželah Afrike, otroci res številno umirajo. To ni prav. Lahko naredimo veliko in moramo. Ljudje današnjega časa imamo veliko potrebo, da se odkrijemo in se najdemo ter zaživimo vstajenje. Vztrajajmo v tem, da se srečujemo v resničnih stvareh. Mladi so dandanes res zelo daleč od resničnega življenja. Imajo veliko potrebo po biti resnični. Kot mlado dekle pravim, da je to mogoče doseči. Samo rasti moramo v resničnosti in sproti reševati težave.«

Raju (Indija): »To kulturo sem srečal leta 2004. V njej sem našel veliko sadov zase in tudi za ostale Indijce mojega kraja. Zaradi sistema kast v Indiji, sem bil za možnost preživetja povsem odvisen od lastnikov zemljišč, od nadrejenih območja, v katerem sem živel. Ti so nas tepli in se vedli do nas grobo. V njihovih očeh ljudje najnižje kaste nismo vredni nič, smo brez dostojanstva. Največ sadov sem našel prav v svojem življenju. Po spremembi mišljenja in vrednotenja sebe, sem dobil družino in svoje otroke, ki sem si jih želel. Kako se je vse skupaj začelo? Oče, duhovnik iz Italije, Angelo nam je pred leti najprej poslal nekaj svojih knjig, v katerih se je vse začenjalo z Bogom. Besedila so počasi prodirala v našo podzavest in nas dvigovala v vseh naših potencialih, ki jih imamo kot ljudje. Zdaj živim povsem neodvisno življenje, živim v odnosu z Bogom in zato sem danes tudi tu. V Indiji, od koder prihajam, je 160 skupnosti, v katerih se povezuje po pet družin, v vsej Indiji pa jih je okrog 500. Veliko je že posvojitev in nekatere indijske družine so posvojili tudi Slovenci. S tem smo rešili tudi veliko naših otrok, ki jim prav zaradi te pomoči zdaj lahko omogočimo dostojno življenje. Vse to vam govorim, ker je po svetu še veliko potreb po posvojitvah. S posvojitvijo, ki se imenuje solidarno posojilo, družina izbere dejavnost, ki jo bo opravljala in s katero bo lahko preživela. Tako zaživijo svobodno. Mnoge družine, ki se izvijejo iz bolečin in stisk, potem pomagajo ostalim. Vsak dan, ki ga živimo, zdaj izpričujemo to bogastvo, ki smo ga dobili in spodbujamo tudi druge, naj se po tej poti osvobodijo svojih stisk.«