Jure SešekJure Sešek
Aleš KarbaAleš Karba
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Tone Gorjup (foto: ARO)
Tone Gorjup

Pregled domačih dogodkov od 11. do 18. aprila

Slovenija | 19.04.2014, 23:41 Tone Gorjup

Pregled dogodkov od petka do petka tokrat zaznamuje Veliki teden, katerega vrhunec je velikonočno tridnevje in slovesni praznik Gospodovega vstajenja. Nekaj pozornosti smo namenili tudi političnim dogajanjem s poudarkom na novem knežjem kamnu v geometričnem središču Slovenije in spravnim dejanjem na ozemlju ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. Za sklep pregleda pa še nekaj kulturnih dogodkov s kapucinsko procesijo velikega petka in športnimi utrinki.

Veliki teden

V skrivnosti Kristusovega odrešenjskega dela nas je uvedlo bogoslužje cvetne nedelje. Obredi te nedelje, zlasti procesija, zelenje in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju so nas uvedli v največji praznik krščanstva. Slovenski škofje so v stolnih cerkvah blagoslavljali zelenje in zatem darovali praznične svete maše. V murskosoboški stolnici je bogoslužno slovesnost cvetne nedelje vodil ordinarij škof Peter Štumpf. V svojem nagovoru je škof Štumpf dejal, da večina ljudi občuduje Jezusa, ampak malo je tistih, ki pa mu tudi dejansko sledi. „Ne vidijo znamenj vstajenja, ki bi jih lahko opazili pri tistih, ki dajejo življenje za vero, ki zaradi vere opravljajo prostovoljna dela v župniji, ki zaradi vere vztrajajo v molitvi in udeležbi pri sveti maši. Vstajenje od mrtvih je resničnost, ki se ji ne moremo ogniti.“ Obredi velikega tedna so kot učilnica ali poligon za naše vstajenje od mrtvih je dejal škof Štumpf in nadaljeval:„V teh obredih nas Jezus uči, kako prenašati udarce in ponižanja, kako vzeti križ na svoje rame, se vzpenjati na kraj trpljenja in kako umirati, da bi vstali v večno življenje. Poslušanje poročila o Kristusovem trpljenju, pa naj vsakega kristjana razpoloži za velike dogodke našega Odrešenja, je povedal murskosoboški škof Peter Štumpf.

Na veliko sredo se je po ulicah Maribora odvijal tradicionalni križev pot mladih. Začel se je v cerkvi Sv. Magdalene, sklepni del pa so pripravili na Kalvariji. Križev pot organizira katoliški študentski center Sinaj, ki je letošnja besedila razmišljanj pri posameznih postajah oblikoval pod skupnim naslovom: Od razočaranja k zaupanju. Pri oblikovanju križevega pota so sodelovale mladinske župnijske skupine, skupine, cerkvenih gibanj, študentski domovi, skavti in mnogi drugi.

Krizmene maše, pri katerih se duhovniki zberejo v stolnici k slovesnemu somaševanju s škofom ordinarijem, tradicionalno potekajo na veliki četrtek, ko se spominjamo Jezusove postavitve zakramenta mašniškega posvečenja. Duhovniki ob tej priložnosti obnovijo svoje duhovniške obljube. Škof pa pri tem maši posveti oziroma blagoslovi sveta olja, ki se uporabljajo pri podeljevanju različnih zakramentov. V mariborski stolnici je krizmena maša izjemoma potekala že v sredo. Škof upravitelj Stanislav Lipovšek je duhovnikom dejal, da je to priložnost, da kot zbor duhovnikov pokažejo medsebojno povezanost in edinost. Na veliki četrtek se je celjski škof Stanislav Lipovšek ob oltarju domače stolnice srečal še s svojimi duhovniki ter utrdil povezanost z njimi in Kristusom. V murskosoboški stolnici je krizmeno mašo daroval škof Peter Štupmf, v novomeški škof Andrej Glavan in v koprski škof Jurij Bizjak. V ljubljanski stolnici pa je imel krizmeno sveto mašo škof Anton Jamnik. Pri njej se je vsem duhovnikom zahvalil za njihovo pričevanje, molitve in darovano trpljenje. Spodbudil jih je k sprejemanju vseh ljudi. Zbrane vernike pa je prosil, naj molijo za vse škofe in duhovnike in jih tako podprejo pri njihovem poslanstvu, kajti le tako bomo kot živa Cerkev, eno Božje ljudstvo, zares priče Križanega in Vstalega Kristusa.

Krasilca bazilike sv. Petra iz Slovenije

Škof Anton Jamnik je v začetku minulega tedna sprejel Petra Ribiča in dr. Sabino Šegula, ki že četrto leto za veliko noč krasita baziliko sv. Petra v Rimu. Pri krasitvi oltarnega dela v notranjosti bazilike sicer sodelujeta z vatikanskimi vrtnarji, a jima ti pustijo povsem proste roke pri kombiniranju barv in različnih struktur v cvetličnih kompozicijah. Za vsakokratni praznik izdelata približno 60 metrov dekoracije. Obsega aranžmaje okrog Berninijevih stebrov nad oltarjem, okrog ograje nad kripto ter sam oltarni del. Barve, ki se uporabljajo pri velikonočni krasitvi, so vatikanske. To so bela in rumena s kančkom rdeče. Poleg dekoracije v baziliki sta v teh letih izvedla dekoracijo še za nekatere druge dele v Vatikanu, kot je kapela v Apostolski palači, zasebno kapelo papeža v domu Sv. Marte, ob božični krasitvi v letu 2013 sta izdelala tudi dekoracijo za ložo, kjer papež tradicionalno podeli svoj blagoslov 'Urbi et orbi'. Nedvomno gre pri tem projektu za veliko priznanje Sloveniji, cvetličarjema ter Biotehniškemu centru Naklo.

Politika

Premierka Alenka Bratušek je prejšnjo nedeljo sporočila, da bo položaj ministra za zdravje namesto Alenke Trop Skaza, ki je s funkcije odstopila, začasno prevzela kar sama.

Najmočnejša vladna stranka PS bo imela 25. aprila kongres. Tako premierka in sedanja vodja stranke Alenka Bratušek kot tudi prvi predsednik PS in ljubljanski župan Zoran Janković sta potrdila, da soglašata s kandidaturo za predsednika stranke.

Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o referendumu o arhivski noveli, državnemu zboru pa naložilo, naj v sedmih dneh sprejme nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma. Sodišče ugotavlja, da bi izpeljava referenduma 4. 5. otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na njem.

Dan slovenske zastave

Društvo Heraldica Slovenica minulo nedeljo v zemljepisnem središču Slovenije Geoss v Spodnji Slivni pri Vačah pripravlja slovesnost v počastitev dneva slovenske zastave. Letos na ta dan praznujemo tudi 600-letnico zadnjega ustoličevanja slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju, zato so predstavili še umetniško stvaritev knežji kamen Zlatka Rudolfa. Blagoslovil ga je vojaški vikar msgr. Jože Plut. Ob tem je poudaril, naj naš odnos do slovenskega jezika, simbolov, kulture in vrednot ne bo samo občudovanje in nostalgija, ampak naj bo spodbuda za našo zavestno odločitev za vrednote, ki so jih naši predniki živeli: poštenost, pravičnost, zvestoba, resnicoljubnost, ponos.

V spomin žrtvam vseh totalitarizmov

Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani so v sredo odkrili spominsko ploščo v čast slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov ter vsem Slovencem, ki se trudijo za spravo ter ohranitev slovenske neodvisnosti in identitete. Častni govornik na prireditvi je bil ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je v nagovoru poudaril, da vprašanje sprave ostaja največja prepreka slovenski enotnosti. Posvetilo na spominski plošči, ki stoji pred ameriškim veleposlaništvom, je zapisano v slovenskem in angleškem jeziku: »Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom, nacizmom, komunizmom; izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni; slavimo pogum Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo; slavimo Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in identitete; slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda." Govornik, ameriški veleposlanik Mussomelli, je v pomenljivem govoru zatrdil: »Po več kot treh letih v tej prečudoviti državi lahko zaključim, da vprašanje sprave ostaja največja prepreka slovenski enotnosti. Vprašanje zaznamuje vsak vidik slovenske politike in gospodarstva ter Sloveniji včasih onemogoča, da sprejme pomembne notranje in zunanje politične odločitve. Preteklosti ne moremo ignorirati, vendar hkrati ne bi smeli v njej živeti. Edini način, da v resnici naredimo korak naprej je, da se ozremo nazaj, preteklost sprejmemo in se z njo pomirimo.« Po njegovem prepričanju je ključ za razumevanje zgodovine pogumno vztrajanje pri spoznavanju resnice, kar pa ni mogoče brez ponižnosti in sočutja, saj vsi delamo napake. Rane se bodo pričele celiti šele, ko bomo sprejeli vsako izgubljeno življenje kot nacionalno tragedijo, ko se bomo oddolžili sleherni žrtvi z izgradnjo boljše prihodnosti za vse Slovence, je sklenil ameriški veleposlanik. Med udeleženci odkritja table je bilo tudi več znanih obrazov: apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, evangeličanski škof Geza Filo, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm ...)

Kapucinska procesija

Na veliki petek ob 18. uri je Slovenski gledališki muzej pripravil sprehod po poti kapucinskih procesij, ki so v začetku 17. stoletja zaživele na ljubljanskih ulicah. Takrat je imela Ljubljana približno 3 tisoč prebivalcev, procesija pa je potekala od cerkve do cerkve in se ustavljala na vseh pomembnejših zbirališčih oziroma trgih v mestu. Procesija velikega petka se je začela pri kapucinski cerkvi, ki je stala v današnjem Parku Zvezda. Od tam se je pomikala ob današnji univerzi proti NUK-u, kjer so se včasih odvijale gledališke predstave. Zatem se je spustila do Ljubljanice, prek Čevljarskega mosta desno po Starem trgu do šentjakobske cerkve in jezuitskega kolegija na Gornjem trgu. Pot je nadaljevala nazaj po Starem trgu, do Mestne hiše in naprej do Vodnikovega trga, kjer je stal frančiškanski samostan. Tam se je procesija znova obrnila in nazaj prek Stritarjeve ulice in Ljubljanice vodila na Marijin trg, v Wolfovo nekdaj Kapucinsko ulico in nazaj na izhodišče, kjer je stal kapucinski samostan s cerkvijo. Direktor gledališkega muzeja Ivo Svetina je o ogledu krajev, kjer je potekala procesija, povedal: „Gre za kratko informacijo o teh ključnih točkah, ki še danes govorijo o današnjem duhovnem življenju v mestu. Imamo pa tiho željo, da bi take kulturne poti postale skrb ne samo nekega gledališkega in inštituta, saj bi se moralo tudi mesto Ljubljana s tem identificirat.“ Kapucinska procesija na veliki petek sodi med začetke gledališkega življenja v Ljubljani. Čeprav je prevladoval bogoslužni značaj, je šlo za spokorno procesijo z gledališkimi prvinami. Govorimo lahko o srednjeveški duhovni drami.

Naša pesem 2014

Na 23. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem, ki se je odvijalo prejšnji konec tedna v Mariboru, je absolutni zmagovalec postal Akademski pevski zbor Tone Tomšič z zborovodjo Sebastjanom Vrhovnikom. Nagrada je po zavrnitvi finansiranja s strani Ministrstva za kulturo nekakšen obliž za številne očitke glede pretekle porabe denarja s tega naslova. Zlate plakete med mešanimi zbori so prejeli še APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, Koroški APZ Mohorjan iz Prevalj ter MePZ Hrast iz Doberdoba. Med ženskimi zbori je žirijo najbolj prepričal ženski zbor APZ Univerze na Primorskem z zborovodjo Ambrožem Čopijem, ki je na tem tekmovanju nastopil prvič. Med malimi pevskimi skupinami je največ glasov prejela Vokalna skupina Gallina iz Ljubljane pod vodstvom Ane Erčulj. Na letošnji prireditvi je nastopilo 20 zasedb, med njimi tri male pevske skupine, štirje ženski zbori in 13 mešanih pevskih zborov.

Plečnikova nagrada

 V Moderni galeriji so v ponedeljek podelili letošnjo Plečnikovo nagrado. Prejeli so jo arhitekti Matija Bevk, Vasa Perović in Andrej Ukmar za poslovno stanovanjski kompleks Situla v Ljubljani. Mitja Bevk je ob prejemu priznanja dejal, da nagrada vzpostavlja nek dialog - niso samo nagrade, ampak tudi pisanje o arhitekturi - dialog o tem, kaj arhitektura je lahko in kakšen pomen ima za družbo. Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo sta za Center za nadzor zračnega prometa Slovenije Brnik prejela Jurij Sadar in Boštjan Vuga, za prenovo Dominikanskega samostana na Ptuju pa sta medaljo prejela Dean Lah in Milan Tomac. Plečnikovo medaljo za življenjsko delo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture in uveljavljanju arhitekture v družbi sta prejela Andrej Hrausky in Majda Cajnko za 25-letno vodenje galerije Dessa. Plečnikova medalja za prispevek s področja strokovne publicistike je pripadla Nataši Koselj za monografijo o arhitektu Danilu Fürstu.

Maska demokracije

V kinu Komuna so minuli torek premierno predvajali dokumentarni film Maska demokracije, ki govori o neuspeli tranziciji v Sloveniji. Pod film, ki so ga zaradi cenzure umaknili s programa televizije Planet TV, sta se podpisala režiser Igor Prodnik in producent Tomislav Cegnar, zdaj pa se vrti v nekaterih kinematografih. pa ga bodo predvajali od četrtka. Dokumentarec je sicer del mednarodnega projekta, nastalega v sklopu prizadevanj širše evropske pobude, ki opozarja na problem neuspele tranzicije v postkomunističnih državah.

Šport

Slovenska hokejska reprezentanca je prejšnjo nedeljo na drugi pripravljalni tekmi pred odhodom na svetovno prvenstvo divizije I v Budimpešti gladko odpravila Madžarsko s 4:0. Prvenstvo se začenja jutri, Slovenci pa se bodo v prvi tekmi merili z Japonsko.

Odbojkarji ACH Volleyja nadaljujejo svojo prevlado na domačih odbojkarskih igriščih. V četrti tekmi finalne serije državnega prvenstva so v Murski Soboti s 3:1 premagali Panvito Pomgrad in skupnim izidom 3:1 v zmagah desetič zapored osvojili naslov prvakov.

Košarkarice Athleta Celja so na tretji tekmi finalne 1. Slovenske košarkarske lige premagale Triglav z 69:65 in desetič osvojile naslov državnih prvakinj. Finalno serijo so zaključile s 3:0 v zmagah.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Sprava 2012
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...