Za rešitev Tržaške knjigarne

| 21.03.2014, 01:33 Matjaž Merljak

Na svetovni dan poezije je naša pozornost usmerjena v problematiko Tržaške knjigarne. Zaradi splošne gospodarske krize ji grozi zaprtje. Slovensko državo so k rešitvi problema pozvali slovenski pisatelji, že pred tem pa tudi manjšinske krovne organizacije.

Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) sta 11. marca 2014 pisala novemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu, da bi ga

seznanila s položajem Tržaške knjigarne ter iznesla predlog, ki bi rešil knjigarno iz kriznega položaja.

„Splošna gospodarska kriza“, sta napisala Pavšič in Štoka, „je zajela tudi druge knjigarne v naši deželi. Nekatere so prenehale z dejavnostjo, druge so v stečajnem postopku. Tržaški knjigarni se piše ista usoda, saj je v zadnjih letih beležila vidno zmanjšanje prodaje in visoke letne poslovne izgube. To je razlog, zaradi katerega se je dosedanji lastnik odločil, da bo dal knjigarno v likvidacijo. Lastnik je o svoji nameri obvestil predsednika obeh krovnih organizacij, ki sva začela takoj s pobudami, da bi našla primerno rešitev in preprečila zaprtje knjigarne.“

V svojem dopisu sta Pavšič in Štoka poudarila, da Tržaška knjigarna ni izključno trgovsko podjetje, temveč gre za pomembno kulturno ustanovo v središču Trsta, v kateri potekajo številni kulturni, umetniški in literarni dogodki. Zaradi njene posebne vloge sta krovni organizaciji mnenja, da si tudi TK zasluži podporo iz javnih sredstev, tako kot druge kulturne ustanove in organizacije Slovencev v Italiji.

V tem smislu sta si krovni organizaciji prizadevali v dve smeri. Iskali sta novega lastnika, ki bi nadaljeval dejavnost v knjigarni, ter javno finančno pomoč, ki bi knjigarni zagotovila nemoteno delovanje. Ministra Žmavca sta nadalje predsednika SSO in SKGZ seznanila, da sta glede morebitnega novega lastništva evidentirala slovenski založbi, ki delujeta v Trstu, in sicer založbo Mladika in Zalozništvo tržaškega tiska. Obe sta načelno sprejeli predlog.

»Finančno rešitev sva našla v predlogu o prerazporeditvi finančne pomoči, ki jo RS letno namenja naši narodni skupnosti. V razpredelnici, ki sva jo naslovila na vaš Urad januarja letos, sva predlagala redni letni prispevek za Tržaško knjigarno. Predlagala sva nekakšno vsemanjšinsko solidarnostno pomoč v korist Tržaške knjigarne. Skratka nobenih dodatnih sredstev, le drugačno prerazporeditev finančne pomoči, ki jo Urad letno namenja naši narodni skupnosti.«

Predsednika krovnih organizacij sta v pismu dodala, da prehod lastništva (in morebitna sprememba lokacije) bi zahteval enkratna zagonska sredstva, za katera računata tudi na pomoč iz Slovenije in krajevnih javnih uprav. Obenem sta ministra Žmauca zaprosila za čimprejšnje srečanje, da bi se našlo uspešno rešitev za Tržaško knjigarno.

---

18. marca 2014 so posebno pismo na premierko Alenko Bratušek, kulturnega ministra Uroša Grilca in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca naslovili še slovenski pisatelji. Pod pismo, ki ga spodaj navajamo v celoti, sta podpisana predsednika Slovenskega centra PEN Marjan Strojan in Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.

Ustava Republike Slovenije v 5. členu zagotavlja, da slovenska država »Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah… Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.«

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospoda ministra, zagotovilo obstanka in razvoja slovenske manjšine v Italiji in ohranitev ter utrditev identitete Slovencev zunaj meja Slovenije ob procesih, ki so del globalizacije, je v prvi vrsti kulturno in jezikovno vprašanje, tako v Trstu kot kjerkoli zunaj Slovenije. Zato vas pozivamo, da se pridružite našemu stališču:

Ne! - zaprtju slovenske knjigarne v Trstu in

ne! – siromašenju pretoka kulturnih dobrin med Slovenijo in Slovenci onkraj njenih meja.

Slovenska knjigarna v Trstu utegne biti zaprta na osnovi gole ekonomske računice, kar bi bilo nedopustno, saj je Trst bil in še je tudi slovensko mesto. Pisatelji in pesniki, zbrani v slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih pisateljev, opozarjamo, da je knjigarna nenadomestljiv člen, ki omogoča dostop do slovenskih kulturnih dobrin, utemeljenih v slovenskem jeziku, in da je slovenski narod obstal in slovenska država nastala predvsem na osnovi volje in vizije slovenske kulture, ki sta postali volja in vizija vsega ljudstva. Slovenska knjigarna v Trstu je ob Stalnem slovenskem gledališču in še nekaterih drugih ustanovah v Trstu in širšem zaledju Trsta in Gorice ena ključnih ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa nudi stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo.

Slovenski pisatelji smo proti ukinitvi Tržaške knjigarne; še več, smo za razširitev njene dejavnosti v središče za promocijo slovenskih kulturnih in naravnih dobrin. To nam nalagata nacionalni interes in ideal evropske povezanosti. Slovenska država ne more in ne sme dopustiti, da bi slovenska knjigarna v Trstu prenehala poslovati, ali da bi se to zgodilo kateri drugi slovenski kulturni ustanovi zunaj Slovenije. To bi bilo tudi v popolnem neskladju z duhom združene Evrope oziroma »Evrope brez meja«, o kakršni prav v teh dneh ponovno veliko govorimo. Vlada RS je za to neposredno odgovorna. Zato, gospa predsednica in gospoda ministra, vas pozivamo, da ne pozabite na vašo odgovornost in dolžnost in čim prej sprejmete ustrezne odločitve!