Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović

Led pojenja, solidarnost nikakor

Slovenija | 07.02.2014, 15:17 Tanja Dominko

Led, ki je v zadnjih dneh ohromil življenje v velikem delu države, marsikje popušča in se tali, a težave ostajajo, zlasti v prometu in oskrbi z elektriko. Zato je danes glavna naloga v različnih krajih po državi čiščenje cest in čiščenje žleda ter odpravljanje okvar na železniškem omrežju. Postojnsko, ki je bila v ujmi med najbolj prizadetimi kraji, je danes obiskal tudi obrambni minister Roman Jakič, pred njim pa tudi naša ekipa. Ta je znova odkrila, da se je med ljudmi v teh težkih trenutkih še posebej izkazala solidarnost.

Na Severnoprimorskem že od jutra hitijo s čiščenjem žleda in vejevja na trasah daljnovodov, da bi tako omogočili delavcem Elektra popravilo daljnovodov. Poleg pripadnikov 17 prostovoljnih gasilskih društev in drugih reševalnih ekip je na tem območju znova 41 pripadnikov Slovenske vojske s svojimi vozili, ki pomagajo odstranjevati posledice ujme, zlasti pri čiščenju polomljenega drevja na javnih površinah, da bodo te čimprej usposobljene za promet in varne za pešče. Poročnik Žigmond Baloh je za naš radio povedal: „Mi smo sicer enota iz Cerkelj ob Krki, ampak tukaj pomagamo že tretji dan.“

Vojaki se na terenu načeloma izmenjujejo na tri dni, mnogi v njegovi enoti pa bodo ostali in pomagali še konec tedna. Zaradi otoplitve in hitrega taljenja ledu so razmere bistveno boljše kot ob prihodu: „Ni bilo prijetno, videti je bilo kot vojno območje, veje so bile polomljene, zdaj je situacija mnogo boljša.“

Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač je povedal, da bodo tudi danes dobili še nekaj manjših in večjih agregatov iz tujine, s katerimi naj bi zadostili potrebam po električni energiji tudi v najbolj oddaljenih predelih. Brez elektrike naj bi bilo le še slabih 3 tisoč ljudi, in sicer na območju dela Postojne, Razdrtega, Črnega vrha, na Trnovsko-Banjški planoti, območju občin Idrija in Cerkno, Tolminskem in Kobariškem.

V občinah okoli Ljubljane so težave le še v hribovitih predelih. V občini Vrhnika je tako na Zaplani, Smrečju na Podlipo, na Pokojiški planoti, pa tudi v delu obrobja Vrhnike, je pojasnil poveljnik vrhniške Civilne zaščite Viktor Razdrh. Kot je dodal, Civilna zaščita in gasilci pomagajo delavcem elektro podjetij pri odpravljanju težav, kjer to lahko. Počasi se vzpostavlja zasilna električna mreža, najbolj vprašljiva je vzpostavitev na Zaplani, kjer so vezani na napajanje z logaškega konca.

Na območju vrhniške občine sta še vedno zaprti tudi dve regionalni cesti, in sicer proti Borovnici in Horjulu, kjer se je podrlo ogromno dreves in je cesta še vedno nevarna. Danes smo dobili tudi elektronsko sporočilo o nedelovanju civilne zaščite v občini Borovnica. Na območju se tako trudijo le gasilci. Župan Andrej Ocepek je včeraj na seji občinskega sveta sprva zatrjeval, da štab civilne zaščite deluje, nato pa le priznal nasprotno in pojasnil, da poveljnika zanj neuspešno išče že dva meseca. Prebivalci so po navedbah Damjana Debevca ogorčeni, saj se soočajo s pomanjkanjem informacij o vzpostavitvi električne povezave, hkrati pa se še dobro spominjajo poplav iz leta 2010, ko o štabu civilne zaščite prav tako ni bilo ne duha ne sluha.

V občini Dobrova-Polhov Gradec, kjer je bilo še včeraj veliko cest neprevoznih, bodo danes odprli vse ceste razen regionalne ceste Polhov Gradec-Ljubljanica. Težave z električno energijo imajo še vedno v delu Črnega vrha in delu Polhovega Gradca, pa tudi hribovskih krajih. Prav tako so se razmere umirile v občini Horjul, tudi v njenih hribovitih predelih. Ceste so sicer še zaprte, toda tekom današnjega dne načrtujejo odprtje ceste Dobrova-Horjul, prav tako pa predvidoma tudi regionalne ceste Vrhnika-Horjul. Domačini to že težko čakajo, saj so si mnogi v minulih dneh, ko so se vendarle peljali po njih do svojih domov, nabrali kar lepo število kazni, ki so jih predpisovali policisti. Ostale ceste bodo odprli jutri in v nedeljo, je dejala direktorica občinske uprave Jana Jereb. V hribovitih predelih pa so še vedno brez elektrike.

V občini Ig pravijo, da so se razmere umirile. Trenutno pričakujejo, da še zadnje hiše dobijo elektriko, je dejal ižanski župan Janez Cimperman.

Na območju Elektra Maribor se je stanje bistveno izboljšalo. Sinoči je bilo brez napajanja prvič manj kot 900 odjemalcev. 99 odstotkom svojih odjemalcev so tako že zagotovili oskrbo. A ker prehajajo v vedno bolj zahtevne in višje predele z razgibanim terenom in je sanacija vse težja, še ne morejo povedati, kdaj bodo elektriko zagotovili vsem. Tisti, ki so še vedno brez napajanja, naj to javijo na brezplačno telefonsko številko 080 21 05. Razmere pa se zaradi napovedanega vetra lahko znova zaostrijo, so povedali v podjetju. Vse prebivalce tudi opozarjajo, naj se ne približujejo poškodovanim daljnovodom in naj sami ne skušajo odstranjevati dreves, ki so padla na vodnike, saj so ti še vedno lahko pod napetostjo. Delavcu Elektra Maribor, ki je izgubil življenje v sredo zvečer, so se sicer danes v parlamentu poklonili z minuto molka.

V občini Kamnik so zjutraj preklicali izredne razmere, ki so jih razglasili v nedeljo popoldne. Odstranjevanje posledic ledene ujme pa se nadaljuje. Najbolj prizadeto je območje Kamniške Bistrice, kjer je brez elektrike še približno 50 ljudi, a zaskrbljujoče je to, da bodo brez napeljave vsaj do meseca junija, kar pomeni izredno velike stroške glede najema zagotovljenih agregatov, oskrbe, logistike in goriva. Na občini se sicer trudijo vzpostaviti prevoznost ceste, ki vodi do tja.

Med ljudmi se je v teh dneh solidarnost izredno okrepila, kar je dopoldne na postojnskem opazila tudi naša ekipa. Mnogi brez ustrezne pomoči namreč ne bi zmogli, zato so tisti, ki se že sicer ukvarjajo z nudenjem pomoči na domu, tokrat opravili na Postojnskem še posebej neverjetno delo. „Res so s požrtvovalnostjo in pogumom ter občutkom za solidarnost smo oskrbeli praktično vse naše uporabnike. Nekje so bile težave res hude, ljudje so bili v mrazu, nekateri so že en teden brez elektrike, ogrevanja. Dostop je bil praktično onemogočen. Oskrbovalke so si do njih pomagale z lopatami in žaganjem, ki so ga posipale po tleh. Prinesli smo jim tople obroke, poskrbeli za nego, jim zakurili in poskrbeli, da so kolikor toliko dostojno preživeli v teh dneh,“ je za naš radio povedala Ivana Bratuš.

Za solidarnost bo še čas v prihodnosti. Nekateri prostovoljci Karitas so tako že napovedali, da bodo, ko bo vreme dopuščalo, pomagali čistiti les iz uničenih gozdov. Tako napoved nam je danes zaupala voditeljica Karitas Zreče Marija Kovačič.

Led sicer popušča, a pojavlja se nov strah- poplave, ponoči bo namreč vso državo zajel dež. Splošna poplavna ogroženost se je povečala tudi zaradi številnih podrtih dreves, ki so pristala v vodotokih. Pooblaščeni izvajalci so trenutno na delu na vodotoku Gradaščica, medtem ko na marsikaterih območjih delo ne bo moglo biti pravočasno opravljeno. Plavje se lahko nabira zlasti ob mostnih opornikih, ob zožitvah rečne struge in drugih objektih v vodotoku. Pri tem lahko pride do razlivanja vode tudi na območjih, kjer to ni običajno.
Slovenija, Politika, Sociala
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...