Hojs: Sredstva, ki so trenutno na razpolago za sistem zaščite in reševanja, ne zadoščajo

Slovenija | 05.02.2014, 16:33

Sistem zaščite in reševanja v Sloveniji je eden boljših sistemov, ki smo ga znotraj naše države vzpostavili, je v pogovoru za Radio Ognjišče v povezavi z ujmo, dejal nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs. Kljub temu opozarja na slabo opremljenost našega sistema, kot glavni krivec za to pa omenja nenehne zmanjševanje sredstev za ta sistem. Sicer pa je pozdravil in pohvalil delo tako pripadnikov Slovenske vojske, gasilce, reševalce, člane civilne zaščite in tudi prostovoljce.

Hojs je povedal, da sistem zaščite in reševanja v Sloveniji sloni na dveh principih. Eno so organi v sestavi, ki delujejo na profesionalni osnovi. V drugi del je vključena množica prostovoljcev. "Mislim, da je ta sistem zaščite in reševanja v naši državi postavljen dobro, seveda pa je tako kot vsak sistem tudi ta posredno odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, za katere pa vemo, da so se prav v zadnjem obdobju, torej v obdobju po tem, ko je nastopila vlada Alenke Bratušek, drastično znižala. Mislim, da je potrebno jasno povedati, da ta sredstva, ki so trenutno na razpolago za sistem zaščite in reševanja, niso dovolj visoka," je povedal Hojs.

V nadaljevanju je Hojs kritično ocenil zadnje poteze vlade, da ta v zadnjih zakonodajnih postopkih ni upoštevala nekaterih razbremenitev, predvsem za gasilska društva. "Če omenim samo to, da gasilska društva še vedno niso oproščena davka na nepremičnine. V zadnjem času se pojavljajo neke teze, da bi z interventnim zakonom omilili davek na nepremičnine vsem tem prizadetim ljudem, ki so doživeli katastrofo na kmetijskih zemljiščih," je opozoril Hojs.

Hojs je še ocenil, da bo zadnja ujma, za katero upa, da se ne bo še poglobila, morala biti predmet ocene, kako so se na dogajanje odzvale pristojne službe in tudi, kje so pomanjkanja, predvsem pri zagotavljanju finančnih sredstev sistemu za zaščito in reševanje.

Slovenija lahko pri soočanju z ledeno ujmo zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada

Slovenija lahko pri soočanju s posledicami ledene ujme zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, in sicer v desetih tednih po nastanku prve škode, na podlagi zanesljivih ocen, so po poročanju STA pojasnili v Evropski komisiji, kjer so se o tej možnosti neuradno že pogovarjali s slovenskimi predstavniki.

 

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 210 milijona evrov.

V primeru odobritve prošnje država dobi pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BND, in šest odstotkov za škodo nad limitom.

Pomoč iz sklada deluje tako, da se članici povrnejo stroški za že sprejete javne ukrepe. Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada sicer upošteva celotna škoda, a denar se lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti.

Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

Če Evropska komisija odobri vlogo članice za pomoč, jo morata potrditi tudi Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije. Pomoč je tako lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi.

Sloveniji je bilo doslej iz evropskega solidarnostnega sklada zagotovljenih 29,7 milijona evrov - okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010 in 14 milijonov evrov pri soočanju s posledicami poplav leta 2012.

Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je bil v novem finančnem okviru znižan z milijarde evrov na 500 milijonov evrov na leto, a bo mogoče v naslednje leto prenesti neporabljena sredstva iz prejšnjega leta.

Tudi zaradi krčenja sredstev je Evropska komisija julija lani predlagala reformo sklada, ki pa še ni uveljavljena. Glavni namen reforme je omogočiti hitrejšo in preprostejšo pomoč članicam pri soočanju s posledicami hudih nesreč ter jasneje opredeliti merila zanjo.