Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
p. dr. Robin Schweiger (foto: ARO)
p. dr. Robin Schweiger

Komentar tedna: Evangeljska setev

| 17.01.2014, 14:45 Matjaž Merljak

Pred tremi tedni smo vstopili v novo leto 2014. Marsikaj je ostalo iz preteklega leta, kar bomo morali reševati še letos. Še vedno je preveč brezposelnih v Sloveniji. Ekonomski kazalci še ne kažejo pozitivnih sadov izhoda iz krize. Kriza z različnimi obrazi še vedno traja in kaže nove probleme in terja zato novih rešitev. Odstop protikorupcijske komisije (KPK) je samo vrh ledene gore nerešenih stvari v družbi in državi. Pred nami so priprave na evropske volitve in vprašanje, kakšno Evropo si želimo. Tudi v Cerkvi so težave in smo v pričakovanju novih nadškofov v Ljubljani in Mariboru. Kako naj se soočamo z vsemi izzivi, ki nas čakajo to leto? Katere glasove ljudi bomo poslušali?

Vrnimo se za trenutek v preteklo leto 2013, ki je bilo zaznamovano z različnimi osebnostmi. Umrl je predsednik Venezuele, poslovila se je bivša angleška premierka Thatcherjeva. Največje časti ob pogrebu je bil deležen bivši južnoafriški predsednik Nelson Mandela, ko so se mnogi predsedniki vlad in držav poslovili od njega. Vsi so želeli izkazati čast Mandeli, ki je preživel veliko let v zaporu in prispeval k spremembi političnega sistema v svoji državi. Občudujemo lahko, kaj lahko stori en človek in kakšen prispevek je vsak dal k spremembam v svoji državi.

V preteklem letu je tudi Cerkev doživljala spremembe. Papež Benedikt XVI. je z ostavko dal povod za veliko spremembo, da so kardinali v sredo, 13. marca, izvolili novega papeža. Papež Frančišek, ki je prvi papež iz Latinske Amerike ter prvi iz jezuitskega reda si je dal ime po asiškem ubožcu Frančišku. S tem je pokazal, kakšno Cerkev si želi. Papež vse navdušuje s svojo sproščenostjo in z direktno komunikacijo. S svojo osebnostjo in poslanstvom je zaznamoval tok Cerkve na mnogotere načine. Izvolitev tega papeža je že imela posledice tudi v svetu. Postal je ne samo osebnost leta pa izboru ugledne ameriške revije Time, ampak navdihuje ter navdušuje mnogo kristjane in ljudi dobre volje, da bi bil svet boljši in pravičnejši.

Papež Frančišek je svetla zvezda v tem obdobju krize, ki jo različno doživljamo. Njegove besede, predvsem pa drža do vseh težav in izzivov so prav nalezljive. Vedno več ljudi ga posluša na trgu sv. Petra in pri avdiencah ter tako usmerja Cerkev v lepšo prihodnost. Več milijonov ljudi mu sledi po twiterju. Seje evangeljske besede veselja in upanja, a vseeno nas tudi sooča z raznimi izzivi in težavami in vse to z evangeljsko držo sprejemanja, odpuščanja ter spodbude, da gremo naprej v hoji za Kristusom. Nadaljuje tisto, kar je rekel množici, ko je prvič spregovoril kot papež. »Stopimo zdaj na to pot: škof in ljudstvo. To pot rimske Cerkve, ki predseduje v ljubezni vsem Cerkvam. Pot bratstva, ljubezni in zaupanja med nami. Molimo vedno drug za drugega. Molimo za ves svet, za veliko bratstvo v njem«.

V preteklem letu je papež sejal ob različnih priložnostih. Navduševal je velike množice mladih na svetovnem dnevu mladih in jim položil na srce naslednje besede: »Sprejmite Kristusa v svoje življenje in našli boste prijatelja, ki mu vedno lahko zaupate; sprejmite Kristusa in videli boste, kako se krila upanja razširijo in vam omogočajo, da z radostjo potujete v prihodnost; sprejmite Kristusa in vaše življenje bo polno njegove ljubezni; vaše življenje bo rodovitno«.

Držo sejanja je nadaljeval tudi med letom, še posebej pa ta čas ob božičnih praznikih. Na božični dan je nagovoril vse na trgu sv. Petra in na Ulici sprave s temi besedami, da »je bistvo praznovanja božiča v tem, da damo slavo Bogu, ki je dober, zvest in usmiljen«. Papež je zaželel voščiti vsem, »da bi prepoznali resnično obličje Boga, Očeta, ki nam je dal Jezusa. Vsem želim, da bi začutili, kako je Bog blizu, da bi stali v njegovi navzočnosti, da bi ga ljubili, da bi ga častili. In da bi vsak dal slavo Bogu zlasti s svojim življenjem, življenjem, živetim za ljubezen do njega in bratov«. Zaželel je tudi mir ljudem in spodbudil, da »resnični mir ni ravnovesje nasprotujočih si sil. Ni lepa 'fasada', za katero se skrivajo spori in delitve. Mir je zavzetost vsakega dne. Dajemo ga kot Božji dar, dar njegove milosti, ki nam jo je dal v Jezusu Kristusu«. Pred blagoslovom mestu Rimu in vsemu svetu, je papež vse povabil, da se »ustavimo pred betlehemskem Detetom. Pustimo, da gane naša srca, pustimo, da se naše srce ogreje pri Božji nežnosti; potrebujemo njegovega ljubkovanja. Bog je velik v ljubezni…«.

Kako prav in srečno živeti v družini, je papež spregovoril med opoldanskim nagovorom na nedeljo Svete družine. Omenil je, da so tri besede smem?, hvala in oprosti ključne za srečno družinsko življenje.

O širši družini in skupnosti je spregovoril v svoji prvi poslanici ob svetovnem dnevu miru in sicer, kako razumeti in živeti bratstvo kot temelj in pot do miru. Bratstvo je za Frančiška »bistvena človeška razsežnost, saj smo odnosna bitja. Živa zavest o naši odnosnosti nam pomaga, da na vsako osebo gledamo in jo obravnavamo kot pravo sestro in brata; brez bratstva je nemogoče graditi pravično družbo ter trden in trajen mir«. V svoji poslanici se dotakne tudi današnjih razmer globalne finančne in ekonomske krize kot priložnosti za odkrivanje bratstva tudi v ekonomiji. «Nizanje ekonomskih kriz bi moralo voditi k pravočasnemu vnovičnemu premisleku o naših modelih ekonomskega razvoja in spremembi življenjskega sloga. Današnja kriza, čeprav z resnimi posledicami za človeško življenje, pa nam more ponuditi tudi rodovitno priložnost, da znova odkrijemo kreposti razumnosti, zmernosti, pravičnosti in srčnosti. Te vrline nam lahko pomagajo premagati težke trenutke in znova odkriti bratske vezi, ki nas povezujejo med seboj, z globokim zaupanjem, da ljudje potrebujejo in zmorejo nekaj večjega kot do skrajnosti povečati lastno korist. Te kreposti so zlasti potrebne za graditev in ohranjevanje družbe v skladu s človeškim dostojanstvom«.

V poslanici tudi spregovori, da bratstvo preprečuje vojne in o pomembnosti služenja, ki je »duša tistega bratstva, ki gradi mir«. Besede o miru je papež Frančišek sejal še posebej v soboto, 7. septembra 2013, ko je razglasil dan molitve in posta za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu. Na trgu sv. Petra so močne odmevale njegove besede »nehajte rožljati z orožjem! Vojna je vedno poraz za človeštvo. Mir je mogoče doseči le na miren način«.

Papež Frančišek seje vsak dan besede evangelija pri jutranji maši s svojimi sodelavci in raznimi obiskovalci. Njegove besede nas spodbujajo, tolažijo, skratka izzivajo naše osebno življenje, kakor tudi življenje skupnosti, v kateri živimo. Vabi nas k bistvenim stvarem. Predvsem nas vabi k veselju in upanju, ki izhaja iz odnosa z Bogom, ki je Emanuel – Bog z nami. Papežev pogled na veselje in upanje pa lahko beremo v apostolski spodbudi z naslovom Evangeljsko veselje (z dne 24. novembra), ki je duhovni in pastoralni smerokaz za življenje in delovanje Cerkve pa tudi za vse, da gremo lažje skozi ne prav lahke čase tako za Cerkev kot tudi za svet.

Temeljno vprašanje pa je, ali bomo slišali papežev glas in mu sledili, da bi bilo več evangelijske setve in zato tudi žetve miru, veselja in upanja med nami v teh turbulentnih časih krize, ki ima različne obraze in raznovrstne posledice.

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...