Škofovski križ
Celibat: obveza ali dar?
Slovenija | 02.10.2013, 18:20 Marjana Debevec
Tema tokratne oddaje Pogovor o je bil celibat. Gre namreč za vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo tako znotraj Cerkve, kot tudi zunaj nje. Mediji objavljajo zgodbe duhovnikov, ki so izstopili iz duhovniškega stanu in so prepričani, da je celibat zelo težko živeti. Zdi se celo, da bi ukinitev obveznega celibata za duhovnike rešila problem upadanja števila duhovnih poklicev, nezvestobo celibatu, istospolne zveze med duhovniki, problem pedofilije in tudi drugih odklonov.
V oddaji smo poskušali osvetliti težave, s katerimi se srečujejo duhovniki, vrednost celibata z različnih vidikov, ozrli smo se tudi v začetke in zgodovino Cerkve, da bi videli, zakaj je pravzaprav do njega prišlo. Spregovorili pa smo tudi o možnih rešitvah v prihodnje. Gostje v studiu so bili profesor patristike br. Miran Špelič, p. Branko Cestnik, sodelavka koprske Karitas Jožica Ličen, uršulinka s. Marjeta Pija Cevc in župnik pri sv. Antonu pri Kopru Franc Prelc.
P. Branko Cestnik je spregovoril o pomenu odnosa, ki naj bi ga živel tako zakonec kot tudi duhovnik. „Moja žena je fara, ali pa občestvo, ali pa Cerkev in zakonitosti so enake. In to je treba razumeti. Če kakšen duhovnik ne razume zakonskega para, potem ne razume odnosa.“
Nek duhovnik, ki je nedavno izstopil je predlagal, da bi se za duhovniški poklic odločali le za nekaj let, potem pa bi lahko spremenili poklic. Kot sam trdi, se je težko odločiti za vse življenje. „Meni se to na prvi pogled zdi, da se potem duhovništvo jemlje samo kot službo ali neko dejavnost“, je prepričana s. Marjeta Pija Cevc. Br Miran Špelič pa je prepričan, da dostojanstvo človeka zahteva tudi trajnostne odločitve. Tudi Jožica Ličen je poudarila, da je vse preveč odločitev za določen čas. „Duhovnike župnija potrebuje, ljudje jih potrebujemo in o tem razpravljati kar tako na pamet se mi zdi riskantno“.
Med najpogostejšimi vzroki za izstop iz duhovniškega stanu je po besedah br. Mirana Špeliča pomanjkanje vere. Šele potem sledi iskanje čustvene izpolnitve pri neki osebi. Franc Prelc je pri tem poudaril pomen odnosa z Bogom, poročno zavezo med človekom in Bogom, ki je osnova vsake odločitve za celibat. „Če ti izgubiš stik z Bogom, prej ali slej bo narava rekla, no zakaj pa si me še potem še dal v to stanje samote; če ne zaradi Božjega kraljestva, zdaj pa ser ti ukvarjaš z nečim drugim?“, je dejal p. Branko Cestnik.
Vprašali smo se, kako lahko duhovnik tudi v celibatu živi polno življenje. „Tako da se upa spustiti v šolo občestva. Ključno je vprašanje sposobnosti razvijanja odnosov. Ni samo zakon edina pot skozi katero se naučiš tega, saj smo občestveno bitje. Tako je možno tudi za škofijskega duhovnika, ki je vpet v mnoga mala občestva, da z ostalimi brati duhovniki oblikujejo takšne skupine, kjer je lahko pristen, kjer se lahko pokaže takšnega, kot je, kjer pride v konflikte in se izoblikuje“, je prepričana s. Merjeta Pija Cevc. Mnogi duhovniki danes živijo kot pravi samotarji in rešitev zanje bi lahko bila skupnost duhovnikov. Da mora duhovnik imeti svoj krog prijateljev je prepričan tudi Branko Cestnik.
Edinstveno izkušnjo na tem področju ima duhovnik koprske škofije Franc Prelc, ki živi v skupnosti z drugim župnikom in si pomaga pri vseh pastoralnih dejavnostih. Njuno skupnost, ki temelji na prostovoljni odločitvi, je potrdil škof. „Ob 6.30 me čaka za mizo župnik z brevirjem v roki. Imava skupno molitev in meditacijo. S tem postaviva temelje za tisti dan. Razdeliva si delo po najinih sposobnostih v eni in drugi župniji. V skupnost dava tudi ekonomijo. Poveva si, kako je šlo z eno in drugo skupino. Nimava čase za probleme, ker se preprosto rešujejo v skupnem sožitju in skupnem delu.“ Druži ju tudi skupna duhovnost, ki njuno sobivanje olajša. „Gre pa zelo trdo delo, ampak daleč odvagajo tisti sadovi, ki jih vsak dan čutimo.“
Pomanjkanje poklicev naj bi aktiviralo tudi laike, da bi pomagali duhovniku. „Jaz mislim, da je ravno na laikih zdaj glede celibata, da nam ga ne bodo stalno poskušali odvzet in nam ga olajšat, da se jim ne bomo smilili, ker ne moremo, pa bi tako radi... ampak da bodo skušali videti lepoto našega celibata in bodo s tem tudi nam pomagali, da ga zares živimo. Ena od mojih misli je, da celibata še ne razumemo niti duhovniki, kaj šele laiki. Da je tukaj narejena šele polovica poti pri razumevanju te resnično skrivnosti“, je prepričan br. Miran Špelič. Pojem celibata se je razvijal skozi zgodovino. „Če bi želeli to zdaj zrušit, bi pomenilo, da smo neko stvar, ki se je pokazala v zgodovini kot težavna, ampak tudi kot obetavna, da jo skušamo rušit še preden je prišla do svojega pravega izraza.“
Gostje so poudarili, da gre pri celibatu dejansko za dar in ne samo za obvezo. S. Marjeta Pija Cevc je dejala, da je devištvo osrečujoča izkušnja, ki se razvija skozi čas. Če ni polnosti življenja, se moram s tem soočiti in sprejeti izziv, kako najti polnost in srečo v celibatu in devištvu, je prepričana. Celibat je po mnenju sogovornikov znamenje večnega življenja za ta svet. Hkrati pa Bog izpolnjuje svoje obljube in stokratno povrne za vse, kar smo mu dali.
