Nadškofje v preteklosti na Brezjah o aktualnih družbenih vprašanjih

Slovenija | 14.08.2013, 08:17

Pred jutrišnjim praznikom Marijinega Vnebovzetja si bomo v spomin priklicali nekatere nagovore, ki so jih imeli nadškofje v Slovenskem narodnem svetišču na Brezjah. Pogosto so se pridige nanašale na aktualno dogajanje. Ne glede na to, ali so bile izrečene leta 2002 ali deset let pozneje, so še kako aktualne danes. Letos bo zbrane na Brezjah nagovoril ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je leta 2002 opozoril na nezadržno propadanje vrednot in vse bolj pogosto pojavljanje nelepih potez v človekovem značaju. „Spričo tega žalostnega stanja, pred katerim smo nemočni, vas samo prosim, mislite s svojo glavo, ne pustite se zavajati in ostanite trezni, držite določeno razdaljo do tega, kar berete in slišite, in ne nasedajte sovražni propagandi proti Cerkvi, pa molite za zdravo pamet.“

Nadškof Rode je v pridigi leta 2002 opozoril Slovence predvsem na družino, šolstvo in medije kot tri področja življenja, ki potrebujejo prenovo in nove vrednote. Leto pozneje je opozoril na občutno pomanjkanje duhovnih vrednot. Posledica tega so boleči problemi slovenskega naroda, kot so „dvomi in neveseli odnos do življenja, moralna zbeganost mladih, vse večji prepad med bogatimi in revnimi, enostranskost medijev in primeri korupcije v vladnih krogih“. „Levica pa medtem pod pritiskom zagretih ideologov uvaja vse bolj permisivno zakonodajo, ki pospešuje javno nemoralo in razvrednoti družino, ki edina zagotavlja prihodnost narodu. V izvoru tega dvoumnega odnosa do življenja je neodgovorno, nezrelo in sebično pojmovanje spolnosti, ki ga propagirajo revije in filmi in se nezadržno širi med mladino.“

Leta 2005 je prvič v vlogi novega ljubljanskega nadškofa zbrane pri Mariji Pomagaj nagovoril Alojz Uran. V nagovoru se je ustavil pri pomenu ohranjanja slovenskega naroda, skrbi za nove rodove in strpnosti do ostalih narodov, jezikov, kultur in drugače mislečih. Ob vse večji osredotočenosti sveta na materialne dobrine je nadškof Uran posebej poudaril svetinjo življenja in pomen duhovnosti. „Vesel sem, da mi iz tega mesta ni treba več prositi oblasti, naj skrb za nove rodove uvrsti med svoje prioritete, to je, hvala Bogu, že storila. Prosim pa jo, naj ustvarja potrebne pogoje, da bodo družine, predvsem mlade, mogle brez prevelikih nepotrebnih skrbi otroke res sprejemati in jih uvajati v življenje.“

Nadškof Uran je vernike na Brezjah v vlogi metropolita zadnjič nagovoril leta 2009. Gospodarska kriza je takrat že kazala svojo zelo jasno podobo, zato je nadškof Uran vernikom dejal, da je za pravo in učinkovito reševanje krize treba poiskati njene vzroke. „Človek je spregledal svoje bistvo, da je namreč telesno in duhovno bitje in da ne živi samo od kruha, imetja, denarja, užitkov in časti. Tudi krivične strukture, ki povzročajo toliko trpljenja, ne nastanejo same od sebe, ustvarja jih človek - z neodgovornim ravnanjem, s krivičnimi zakoni, ki ne spoštujejo človekovega dostojanstva in zastrupljajo odnose med ljudmi in do bivanjskega okolja. Človek ni absolutni gospodar svojega življenja in sveta, v katerega je postavljen, marveč je njegov začasni oskrbnik.“

V prvi pridigi je novi 35. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in peti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije Anton Stres leta 2010 pozval k solidarnosti in trdnim družinam. Ker pa je bil to tudi čas velikih krivic, ki so jih občutili zaposleni v posameznih gradbenih podjetjih, je nadškof Stres opozoril tudi na to: „Pravičnost je bila grobo in brezvestno poteptana. To je nedopustno in sramotno. Brez učinkovitega zatiranja samovolje ni mogoče zagotavljati osnovne pravičnosti v družbi. Odgovorni v državi, ki imajo prvi nalogo in ustrezna sredstva za preprečevanje takšnih krivic, imajo dolžnost, da to čim prej tudi v praksi zagotovijo. Pri tem moramo enako zaščititi osnovne pravice domačih in tujih delavcev, saj ima vsak delavec pravico do dostojnega prebivališča, potrebnega počitka, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter do pravičnega plačila za opravljeno delo. Kar se dogaja, trka na našo vest.“

Leta 2011 so tako nadškof Stres na Brezjah kot njegovi sobratje po ostalih škofijah pred napovedanim referendumom o družinskem zakoniku pozvali k spoštovanju družine. V zadnji pridigi pri Mariji Pomagaj na lanski veliki šmaren v vlogi ljubljanskega nadškofa metropolita pa je Anton Stres pozval k zvestobi do Cerkve. „Kakor imamo eno samo mater, kakor imamo eno samo domovino, tako imamo tudi eno samo Cerkev. Vsem trem dolgujemo sinovsko ali hčerinsko ljubezen in zvestobo, pa tudi skrb in odgovornost. Kadar se katerakoli od njih znajde v težavah, od svojih otrok upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta. To ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. Pomeni pa, da smo v sodbah dobronamerni, pošteni in pravični, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli in zanjo darujemo svoje trpljenje.“

Vse do leta 1996 je zbrane romarje na Brezjah nagovarjal sedaj že pokojni nadškof Alojzij Šuštar. V svojih nagovorih v letih samostojnosti, torej od 1990 do 1996 je velik poudarek namenjal pomenu samostojnosti, pa tudi iskanju miru na Balkanu. Tako je zadnje leto svojega nadškofovanja pri Mariji Pomagaj dejal: „Na današnji dan s tega kraja vabim vse v Sloveniji, da bi svojo hvaležnost za to, da smo bili sami obvarovani vojne, pokazali na tak način, da bomo pomagali tistim, ki trpijo zaradi vojne, pomagali beguncem na vse načine, pomagali z materialno pomočjo, predvsem pa tudi z molitvijo“

Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da so v preteklosti izrečene besede v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah aktualne tudi danes.