Misijonarji v Keniji: Najšibkejši člani so vir blagoslova za skupnost
Svet | 17.07.2013, 17:55
Verjeti v potencialnost skupnosti. To je filozofija, v skladu s katero deluje Center sv. Martina v mestu Nyahururu v afriški državi Kenija. Center je leta 1997 ustanovil italijanski misijonar Gabriele Pipi.
Prvotni program je bil namenjen prizadetim osebam. Danes pa je delovanje ustanove razširjeno tudi s pobudami na področjih preprečevanja širjenja virusa HIV in dela z mladimi z ulice. Cilj centra je vključiti lokalne skupnosti v proces spreminjanja njihovega položaja. Sedanji direktor ustanove, Mariano Dal Ponte, pojasnjuje, da se je program centra razvil brez vnaprejšnjega načrta. Nastal je kot odgovor na izzive, ki so se pojavljali pred ustanoviteljem in prostovoljci, ki so na začetku delovali ob njem. Program dela z mladimi z ulice je tako nastal po žalostnem dogodku v neposredni soseščini, v katerem je neko dekle umrlo nasilne smrti. Ob tem se je namreč pojavilo vprašanje, kako da se kristjani ne počutijo poklicane narediti nekaj za te otroke, ki živijo na ulici. Podobno je bilo tudi v drugih primerih. Vedno znova se je pojavljalo vprašanje, na kakšen način Gospod želi, da odgovorijo na določeno situacijo.
Pri tem pa se je v delo od samega začetka centra dalje vedno vključevalo lokalne skupnosti. Te so se tako začele odpirati za ranljivejše osebe in sprejemati nove izzive. Kot zatrjuje Mariano Dal Ponte, so bili v centru priče čudeža ljubezni, ki se je dogodil potem, ko se je skupnost odprla. Za to pa je potrebna formacija znotraj samih skupnosti, da prizadetih ali bolnih oseb ne vidijo kot breme, kot tistih, ki jih je potrebno potisniti na stran, ampak kot dar in kot vir blagoslova. Prav med delom z najšibkejšimi člani skupnosti, ko so se jim približali, se je namreč izkazalo, da je v notranjosti revnega ali prizadetega človeka vedno neko sporočilo, ki spodbuja k spremembi življenja in k odprtju srca. In tako je v resnici skupnost tista, ki ima pri tem delu največjo korist.
Misijonarka med trpečimi - kot Marija pod križem
Ob praznikih Marije, Jezusove matere pogosto slišimo evangeljski odlomek iz Janezovega evangelija, v katerem Jezus izroči Marijo učencu – in s tem človeštvu – za mater. Kaj pomeni stati pod križem in živeti materinstvo v odnosu do vseh ljudi, posebno trpečih? O tem je v svojem pričevanju za Radio Vatikan spregovorila s. Elvira Tutolo, ki živi in dela v Centralnoafriški republiki.
S. Elvira je misijonarka v družbi Sester krščanske ljubezni, ki jih je ustanovila sveta Ivana Antida Thouret. V Afriki je 21 let, živi in dela v kraju Berberati, ki je od glavnega mesta Banguia oddaljen 650 km. Je edina belka v mestu. V skupnosti imajo internat in strokovno šolo za dekleta, ena od sester dela v bolnici.
Sicer pa je v trenutnih družbeno-političnih razmerah mesto tako rekoč odrezano od sveta. „Ceste več ne obstajajo, telefon je zelo omejen, stik s svetom ohranjamo samo s pomočjo internetne povezave, ki smo jo pred leti vzpostavili v škofijskem kulturnem centru. Ker ni elektrike, računalniki delujejo s pomočjo generatorja.“
S. Elvira vodi škofijski kulturni center. Kot predsednica nevladne organizacije „Kisito“ skuša storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali ljudstvu, posebno še bolnikom. A ni lahko. Stiska je tudi ekonomska. Edina banka v mestu je zaprta, transakcije so onemogočene. S. Elvira pripoveduje, da je prav pomoč bolnikom tista, ki jo najbolj skrbi.
„V bolnišnici v Berberatiju, v univerzitetni bolnišnici, je zmanjkalo tudi najosnovnejših zdravil. Včeraj so umrli trije otroci ... Pravkar umira neka mama ... Večina otrok je podhranjenih. Ljudje so pred streljanjem pobegnili v gozdove, kjer so jih popikali komarji. Zato sedaj množično umirajo za malarijo.“
Kje redovnice zajemajo moč in vero v trenutku, ko so obdane s človeško stisko ter hkrati doživljajo zunanje ovire ter lastno nemoč? „Pogosto se počutim kot Marija pod križem,“ pravi s. Elvira. „Rimljani so Jezusa pribili na križ. Njegova mati in druge žene tega niso mogle preprečiti. A Kristus je vedel, da je Marija tam, ob njem. Zato nam je zaupal vse te ljudi. Nahajamo se tam, v tem pogledu med materjo in Sinom, v tihem pogovoru med sestrami in starejšim bratom.“
Vir: Radio Vatikan
