Pregled domačih dogodkov, od 12. - 19. 7. 2013

Slovenija | 21.07.2013, 18:30 Marta Jerebič

Javnost so tudi ta teden razburjali napovedani davki. V državnem zboru je potekala burna razprava o Teš 6, zdravniki pa so razpravljali o reformi zdravstva. Dobili smo tudi nove knjige o papežu Frančišku.

Politika:

Predstavniki vlade letos na dopust ne bodo šli brezskrbno. Finančno stanje države je vse prej kot rožnato. V državnem proračunu je velikanska 1,3 milijardna luknja. V skladu z rebalansom proračuna si letos lahko privoščimo le še dodatnih 200 milijonov evrov primanjkljaja. Dodatna sredstva želi vlada zbrati predvsem z davki. Tako je državni zbor minuli teden sprejel davek na srečke in zvišanje sodnih taks. Čaka pa nas še podražitev vinjet in v prihodnosti verjetno še marsikaj drugega.

Prvak Desusa Karl Erjavec, je pred četrtkovo sejo vlade povedal, da je treba storiti vse, da se primanjkljaj ne bo povečeval. Priznal je, da prihodki niso takšni, kot bi si želeli. Zato bo vlada preverila, kaj je treba še storiti, da razmere ne bodo še slabše. O novem rebalansu letošnjega proračuna sicer po njegovih besedah za zdaj ni govora.»Ocenjujem, da verjetno v letošnjem letu ne bo potreben še en rebalans. Tako, da upam, da bomo zvozili to leto ...« Treba bo postoriti vse tisto, kar je vlada obljubila, med drugim sanacijo bank.

Prav o tej temi pa je tekla beseda med novim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, premierko Alenko Bratušek in finančnim ministrom Urošem Čuferjem. Jazbec je po srečanju izrazil prepričanje, da bodo svoje težave lahko rešili sami, brez trojke: »Kar smo se dogovorili je to, da bomo povečali tok informacij med Banko Slovenije, vlade in finančnega ministrstva in skušali prepričati nezaupljivo slovensko javnost, še bolj pa evropsko javnost, da v resnici vemo, kaj se dogaja v slovenskem gospodarstvu in predvsem slovenskem bančno finančnem sistemu.«

Dejstvo je, da bodo novi ukrepi potrebni, verjetno pa ne bodo priljubljeni. Minister za gospodarstvo Stepišnik se zaveda, da dvigovanje davkov duši gospodarsko rast, vendar... »Ko pravimo kje vzeti, moramo konkretno povedati, ali bomo to učiteljem vzeli, zdravnikom ali upokojencem, ali bomo tistim, ki komaj živijo vzeli socialne transferje ...«

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole nad dvigom davkov prav tako ni navdušen. »Brez dviga konkurenčnosti ne bo dodatnih delovnih mest, ne bo več dela, ne bo več davkov, ne bo več prispevkov in dokler tega ne bo, bo seveda negativna gospodarska rast.«

Predstavniki gospodarstva, ki so se v sredo srečali s premierko Alenko Bratušek in ministri, tako menijo, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Delodajalske organizacije bodo zato do 10. avgusta vladi posredovale konkretne predloge, kako bi vendarle obrnili kazalce rasti navzgor.

Glede davkov pa vrši tudi med kmeti. Mnoge kmetije po Sloveniji so namreč prejele odločbe Davčne uprave, s katerimi se jim je odmeril davek na nepremičnine večje vrednosti. V veliki večni primerov gre za kmetije, katerih zemljišča so bila po občinskih prostorskih planih evidentirana kot stavbna, kmetije pa ta zemljišča še vedno uporabljajo za kmetijske namene. Ogorčeni kmetje so prepričani, da je država izdala protizakonite odločbe, enakega menja pa je tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča so že posredovali pri ministrstvu. »Zakon o izvrševanju proračuna tukaj govori samo o zemljiščih, ki so pozidana, ne govori pa o stavbnih zemljiščih, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost, se kosi ali izvaja kaj drugega. Zato tisti, ki so dobili položnice … kjer imajo stavbna zemljišča, pa na njih še kmetujejo … to so protizakonite odločbe.«

Poglejmo še v državni zbor, ki je v torek na izredni seji opravil večurno razpravo o problematiki Teša 6, zdaj ocenjenega na 1,44 milijarde evrov. Razprava je potekala zelo burno, večkrat je bila prekinjena, poslanci SDS in NSi pa so izvedli tudi obstrukcijo zaradi vsebinskih razlogov.

Poslanci koalicije in opozicije so sicer delili mnenje ministra za infrastrukturo Sama Omrzela, ki je na začetku o vodenju projekta povedal … »Samo projektno vodenje in celotna investicija – lahko jo opišem z eno samo besedo – katastrofa. Če pogledamo projektno vodenje, bi lahko dejansko težko govorili o projektnem vodenju. To lahko zaključimo na osnovi dokumentacije, ki smo jo analizirali na ministrstvu in poskušali priti do pravih podatkov. Kar se tiče samega vodenja investicije ravno tako – nepregledna dokumentacija ...«

Eden glavnih problemov projekta Teš 6 je njegova podražitev. Če je državni zbor dal poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki, pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6, se je ta števila zdaj povečala že na 1,44 milijarde evrov. Poslanec SDS Andrej Vizjak je povedal, da vlada še vedno ne ve, za koliko se lahko projekt še podraži. »Ali je to res 140, ali je to 120 ali je to 250 ...«

Stranke opozicije in koalicije so nasprotnega mnenja, kdo je za to odgovoren. Na koncu razprave sicer krivca za težave Teš 6 niso našli.

Poglejmo še na zdravstveno področje, ki nujno potrebuje reforme – omenimo samo težave s financiranjem bolnišnic, pomanjkanjem kadra in razprave glede podeljevanja koncesij.

Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva meni, da predlog zakona o zdravstveni dejavnosti ne prinaša tistega, kar bi moral, da bi se zdravstvo začelo urejati v korist prebivalstva. Ocenjuje, da se je predlog pripravljal nepregledno, pod mizo z zdravniškim lobijem, ki pa ima tudi svoje finančne zasebne interese. V gibanju opozarjajo, da so koncesije oblika privatizacije in komercializacije, ki zdravstvo poslabšujeta, ga delata manj dostopnega, dražjega in manj kakovostnega. Koncesije so po njenih besedah sprejemljive samo … »v primeru, kadar prebivalci nimajo dobrega dostopa do zdravstvenega doma, ali kjer bi bilo za zdravstveni dom predrago, če bi vsak dan pošiljal zdravnika, da bi skrbel za neko prebivalstvo na podeželju. Izhajati je treba iz tega, kaj je dobro za ljudi in ne tisto, kar je dobro za posameznega zdravnika.«

Pobudnik iniciative za trajnostno javno zdravstvo Danijel Bešič Loredan pa opozarja na številne težave s katerimi se spopadajo zdravniki. Pravi, da so že praktično celo leto prisotne grožnje z blokado računov bolnišnic, prav tako pa težave predstavlja majhno število družinskih zdravnikov ...»ki hkrati opravljajo delo urgentnega in družinskega zdravnika. Torej so na dveh, treh deloviščih hkrati.«

Sogovorniku se zdi problematično tudi, da mladi zdravniki ne dobijo služb in odhajajo, kljub izobraževanju v Sloveniji, na delo v tujino. Zdravniki do prvega septembra pričakujejo konkretne rešitve za omenjene težave.

Cerkev:

Kardinal Franc Rode se je minulo nedeljo mudil v Grobljah pri Domžalah. Tam je vodil osrednjo slovesnost ob 250. obletnici posvetitve cerkve sv. Mohorja in Fortunata. V pridigi je med drugim spregovoril o tem, kakšna je naša vera. Prejšnji papež Benedikt XVI. je pogosto opozarjal na to, da se verska brezbrižnost in nevera v Evropi širita. »Lahko rečemo, da to velja tudi za Slovenijo,« je dejal kardinal Rode in dodal: »Je pa pri nas še nekaj drugega. V mišljenju in ravnanju slovenskega človeka je še vedno nekakšen strah, ko gre za odkrito izpovedovanje vere v javnosti. Še vedno prihaja na dan kot neko sramovanje, da bi se javno izkazali in pokazali kot kristjani in da bi zagovarjali v javnosti krščanske resnice in krščanska moralna stališča.« Človek, ki ima ponos, se ne bo sramoval svoje vere in verskega prepričanja, je dejal kardinal Rode in dodal, da bo naša vera prepričljiva, če bo v njenem središču ljubezen do Jezusa Kristusa in do bratov in sester.

Kultura:

Pri založbi Družina so izdali prvo papeževo knjigo v slovenskem jeziku Odprt um in verujoče srce ter dve deli - Frančišek: Papež s konca sveta ter Frančišek: Življenje, ideje in misli, ki opisujeta njegovo življenje in osebnost. Vse tri knjige je v četrtek predstavil kardinal Franc Rode.

Knjiga Odprt um in verujoče srce vsebuje nabor govorov, ki jih je imel sedanji papež Frančišek še kot buenosaireški nadškof Jorge Mario Bergoglio za škofe, duhovnike in redovnike.

Knjiga ameriškega avtorja Thomasa J. Craughwella Frančišek: Papež s konca sveta je po mnenju Rodeta, ki je avtor predgovora, zanimiva in berljiva. Prinaša papežev življenjepis s številnimi fotografijami iz njegove mladosti, predstavljeno pa je tudi obdobje pred Frančiškovim pontifikatom in začetek njegovega papeževanja.

Tudi delo italijanskega časnikarja Andree Torniellija Frančišek: Življenje, ideje in misli po Rodetovih besedah prinaša "simpatično predstavitev" nekdanjega kardinala.

Kardinal Rode je dejal, da bi papeža težko označil zgolj kot konservativnega ali progresivnega. Po njegovem mnenju bo razočaral pripadnike obeh smeri: »Konservativci" mu že očitajo, da uničuje papeški dvor, je preveč preprost in da nima intelektualnega potenciala prejšnjega papeža, "progresivci" pa ne bodo dočakali odprave celibata, duhovnic, potrditve splava in istospolnih porok.« Kardinal Rode je poudaril tudi usmerjenost papeža Frančiška k dialogu in reševanju socialnih vprašanj. Prepričan pa je tudi, da s Frančiškom prihaja doba duhovne prenove tako v Cerkvi kot v svetu.

V Hotelu Kanin v Bovcu so v torek odprli prodajno razstavo Umetniki za karitas. Tokrat so razstavljena likovna dela, ki so nastala v 18. mednarodni likovni koloniji. Izkupiček prodanih del bo namenjen ljudem v stiski.

Šport:

Nogometaši ljubljanske Olimpije so na prvi tekmi 2. predkroga evropske lige premagali slovaško Žilino s 3:1. Povratna tekma bo prihodnji četrtek na Slovaškem.

Judoistka Andreja Leški je v torek na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu za Slovenijo osvojila prvo odličje, bila je bronasta v kategoriji do 48 kg.

Slovenska rokometna reprezentanca je v ponedeljek na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bosni in Hercegovini v 2. krogu skupine C v Sarajevu premagala Argentino z 31:17.