Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Sveče ob grobišču pod Krenom (foto: Jože Bartolj)
Sveče ob grobišču pod Krenom

Dan krivde, odpuščanja in sprave 2013

Politika | 16.06.2013, 15:59 Tone Gorjup

Društvo združeni ob Lipi sprave je v soboto na Žalah v Ljubljani obeležilo 15. junij - dan krivde, odpuščanja in sprave. S priložnostno akademijo in polaganjem venca k Lipi sprave so se poklonili vsem, ki so življenja žrtvovali za svobodo in pravičnost ter tlakovali pot samostojni Sloveniji. Pri slovesnosti je sodeloval častni vod Slovenske vojske, v kulturnem delu programa pa med drugim bas-baritonist Marko Fink. Slavnostni nagovor je imel dr. Janez Juhant.

Janez Juhant je v nagovoru najprej spomnil na bolečo preteklost, ki izvira iz tega, da na državni ravni nismo bili sposobni obsoditi komunizma, ki je s številnimi zločini - od pobojev do montiranih sodnih procesov - desetletja obvladoval slovenski narod. Kljub samostojnosti se v zadnjih petindvajsetih letih večina ni nikoli zavzela za izpeljavo demokratičnih procesov in uvedbo pravnega in političnega reda. Slovenska država mora zaradi svoje prihodnost dobiti jasen vpogled v med in povojne dogodke. Za medije, šole in druge javne ustanove rov Svete Barbare, Kočevski Rog in več sto drugih grobišč po Sloveniji ne obstajajo. Spomin žrtev je še vedno deležen zavor in cenzur v medijih, strokah in javnem govoru. Zato je njihova žrtev odmaknjena, mi pa tavamo brezciljno in se zgubljamo v družbenih stranpoteh in omamah, nadaljuje Juhant. Pravica do imena in kraja spomina, ki vsem smrtnikom pripada od začetkov civilizacije, pri nas ne obstaja.

Po besedah Janeza Juhanta tudi v primeru naše polpreteklosti lahko govorimo o žrtvenem jagnjetu, ki gre v smrt za življenje drugih. Opozoril je, da žrtve revolucije in vojne niso izpolnjevale svoje volje, pač pa so jim jo vsilili drugi. To so najprej storili italijanski in nemški okupatorji, zatem pa še komunisti, ki so sprožili revolucijo. Slednji so s terorjem, nasilništvom in brezpravjem mnogim vzeli razsodnost in moralni čut, druge pa naredili za žrtve tega brezumnega kolesja revolucionarne logike, ki se je stopnjevala do vrhunca v letu 1945 s poboji domobrancev, civilistov ter premožnih in drugih nasprotnikov nove oblasti.

Tekmovalna maščevalnost se je tako globoko zasidrala v tranzicijsko osebno in družbeno zavest, prežela vse pore življenja, da je očiščenje zahteven in dolgotrajen proces, ki je mogoč le ob priznanju resnice človeka kot bitja, ki potrebuje drugega in je naravnan na medsebojno vzajemnost, sodelovanje in je pripravljen, da se vživlja v drugega, razlaga Janez Juhant. Nekateri narodi so to že storili; presegli so preteklost in delitve, pri nas pa se to še ni zgodilo, ker govorica vidnih politikov in tako imenovanih strokovnjakov ne odraža resnice in se zapleta v vedno nove laži o naši preteklosti.

Pred koncem se je Juhant vprašal, kdaj bomo govorili normalno o revoluciji in njenih žrtvah, o prevarah in stranpoteh te družbe tako, da bodo ne glede na strinjanje imele besede svoj pomen. Odpovedati se bomo morali utvari, da komunizma sploh ni bilo ali na drugi strani, da so se vsi bojevali proti komunizmu. Pri nas se zločini ne preganjajo in ne kaznujejo. Kot da gre za popolno odpoved pravosodja. Pred vse nas se postavlja vprašanje, kako iz tega. Juhant z besedami govornice na zadnjem srečanju pod Krenom ponavlja, da slovenska država brez jasnega vpogleda v to, kaj se je nekoč dogajalo in brez soočenja z zgodovinsko resnico, nima prihodnosti. Vsi smo poklicani, da postanemo glasniki resnice, je še dejal Janez Juhant na letošnji spominski slovesnosti ob Lipi sprave.

Dan krivde, odpuščanja in sprave

V Sloveniji je 15. junij Dan krivde, odpuščanja in sprave, ki so ga uvedli leta 1991 na pobudo Združenih ob Lipi sprave. Omenjeno združenje že vrsto let na ta dan pripravlja spominsko slovesnost ob Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju na ljubljanskih Žalah. Z njo se pokloni vsem, ki so življenja žrtvovali za svobodo in pravičnost ter tlakovali pot samostojni Sloveniji. Po besedah pobudnika Stanislava Klepa, je „dan krivde, odpuščanja in sprave“ spominski dan na največjo nesrečo v vsej narodovi zgodovini. Zanj so se odločili v spomin na množične poboje domobrancev in drugih Slovencev, ki so nasprotovali boljševizmu, v spomin vseh, ki nimajo zaznamovanih grobov, vseh slovenskih vojakov in borcev, padlih v obeh svetovnih vojnah in državljanski vojni, ter v čast junakom osamosvojitvene vojne.

Politika, Sprava 2012
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.