Mineva 35 let od smrti škofa Maksimilijana Držečnika
Slovenija Tone Gorjup
V Ljubljani je 13. maja 1978 po dolgi bolezni umrl mariborski škof Maksimilijan Držečnik. Ob 35. obletnici njegovega odhoda v večnost je bila v ponedeljek zvečer mariborski stolnici spominska maša. Maševal je nadškof Marjan Turnšek. Že pred tem se je škof Jožef Smej v Sporočilih slovenskih škofij spomnil nekaterih srečanj z njim in zatrdil, da je bil škof Držečnik svetniška osebnost.
Maksimilijan Držečnik je postal mariborski pomožni škof leta 1946, ordinarij pa leta 1960. Škof Smej se je z njim srečal v študij v študijskem letu 1940/41, ko je poslušal njegova predavanja iz dogmatike. Občudoval je njegovo globoko vero, zaupanje v Boga in v Marijino priprošnjo. Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so na oglasni deski pri samostanu že za časa njegovega življenja zapisali „svetniški škof“, kar je Držečnika takrat prizadelo. Škof Smej je zapisal: „Sedaj, ob 35. obletnici njegove smrti lahko mirne duše ponovim: Držečnik - svetniški škof ! Devet let sem bil dan na dan skupaj z njim v škofijski pisarni. Nikoli ni dvignil glasu, četudi bi včasih kanoniki v pisarni to zaslužili ...“
Na njegov svetniški značaj je že pred leti opozoril njegov naslednik, zdaj upokojeni nadškof Franc Kramberger, ko je opozoril na njegovo miselno in duhovno povezanost s škofom Slomškom. Držečnik je bil vnet častilec škofa Slomška. Po njegovi zaslugi je bil škofijski postopek za njegovo razglasitev za blaženega končan in pred koncilom poslan v Rim. Ob spominu na vse to je nadškof Kramberger dodal, da je Držečnik želel doživeti beatifikacijo škofa Slomška. Tega sicer ni dočakal, je pa po Krambergerjevem prepričanju doživel še več: pridružil se mu je v poveličanju. Pri tem je spomnil, da sta bila s Slomškom sorodnega duha in istih misli. Oba sta se trudila slovenskega človeka utrditi v veri, v duhovnih in moralnih vrednotah, mu ohraniti jezik in kulturo, dom in rod in ga pripeljati do cilja, kjer smo vsi doma.
Škof Držečnik je bil ves predan službi pastirja, ki mu je bila zaupana. V tem duhu je na zlati maši nadškofa Pogačnika leta 1977 v pridigi povedal, kakšen je namen takega jubileja. To je predvsem zahvala za vse milosti, ki jih duhovnik prejme od Boga in posredoval božjemu ljudstvu. Škof Maksimilijan Držečnik je tudi sam na tak način doživljal in živel svoje duhovništvo v vlogi Slomškovega naslednika v Mariboru. Tudi zato je škof Jožef Smej dodal, da ob obletnici smrti Maksimilijana Držečnika ne moli zanj, ampak k njemu kot priprošnjiku pri Bogu.
Ob obletnici smrti škofa Držečnika, smo mu posvetili nedeljsko oddajo Graditelji slovenskega doma.
