Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
p. dr. Robin Schweiger (foto: ARO)
p. dr. Robin Schweiger

P. Schweiger o begunski problematiki po svetu

| 21.04.2013, 06:16 Matjaž Merljak

Gost mesečne oddaje Gradimo odprto družbo je bil direktor Jezuitske družbe za begunce v Sloveniji, p. dr. Robin Schweiger, ki se je nedavno udeležil srečanja mreže Jezuitskih združenj za begunce v Evropi ter spregovorili o novih spoznanjih o begunski tematiki po svetu.

Kot je dejal, se Evropa sooča z žariščem skoraj pred njenimi vrati, in sicer na Bližnjem vzhodu z vedno bolj žalostno situacijo v Siriji. V Somaliji in Eritreji na afriškem rogu so razmere prav tako zaskrbljujoče, odprlo se je novo žarišče v Maliju. "Žalostno je, da se situacija v Siriji stalno slabša in da ni videti konca temu vojaškemu konfliktu, ki je vstopil že v tretje leto. Prav iz tega žarišča želijo priti ljudje na mnogotere načine v Evropo. Zato pozdravljamo, da je Nemčija sprejela 5000 beguncev iz Sirije, a še vedno veliko ljudi čaka na razselitev," je dejal p. Schweiger.

Zanimivo je bilo slišati, da se je število prosilcev za mednarodno zaščito v Italiji zmanjšalo za petdeset odstotkov, kar samo razodeva, da je vedno težje vstopiti na italijansko ozemlje.

Ker Hrvaška s 1. julijem 2013 vstopa v EU, je že sedaj na udaru s številom prosilcem za mednarodno zaščito in mora iskati nove strukture, da jih lahko sprejme. To pomeni, da je t. i. balkanska pot še vedno aktivna, pa čeprav morajo iti ljudje skozi več držav, da pridejo do t.i. schengenske EU.

Se pa je zmanjšalo število prosilcev za med zaščito, ki bi preko Ukrajine želeli vstopiti v schengensko EU. Najbrž je cena za to uslugo, kako priti v kakšno schengensko državo npr. Slovaško ali Poljsko – previsoka.

P. Schweiger je tudi povedal, koliko ljudi je zaprosilo za mednarodno zaščito v Evropi in po svetu v letu 2012. 44 najbolj industrijskih držav je sprejelo 479.300 prošenj za zaščito, torej osem odstotkov več kot v letu 2011. Države, ki so prejele največ prošenj za zaščito v letu 2012 so bile: ZDA, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Največ prošenj za zaščito prihaja iz Afganistana, Sirije, Srbije in Kosova, Kitajske in Pakistana.

V letu 2012 je bilo v naši državi zapaziti rahel upad števila prosilcev za mednarodno zaščito. Prosilci so prišli iz 36 držav, največ - kar 22 odstotkov - iz Afganistana. Največ prosilcev (255) je bilo moškega spola, največ prosilcev in prosilk – in to 141 - je bilo iz starostne skupine od 18 do 34 let, 102 prosilca za mednarodno zaščito sta bila mladoletna, od tega je bilo celo 52 mladoletnikov brez spremstva.

Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...