Škof Jamnik - maša ob sprejemu pokojnega škofa Rožmana

VIDEO in FOTO: Ljubljanski škof Rožman se je vrnil v svojo stolnico

Slovenija | 13.04.2013, 17:03

V ljubljanski stolnici se je zbralo mnogo vernikov, duhovnikov, redovnikov, škofov in nadškofov, da so se poslovili od ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Pri oltarju so se mu poleg 200 duhovnikov in apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza pridružili še mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, novomeški, koprski in murskosoboški škofje Andrej Glavan, Jurij Bizjak in Peter Štumpf, upokojeni škof Metod Pirih in pomožni škof Anton Jamnik.

"Biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica, poznana že pred tisočletji. Danes jo škofu Gregoriju s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Na to je čakal več kot pol stoletja v daljni tujini. Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče. Zato želim v tem trenutku izreči priznanje in zahvalo vsem ljudem dobre volje – ljudem s področja zgodovinopisja, sodstva in politike – ki so s svojim pogumom in privrženostjo resnici, pravici in narodni spravi današnji dogodek omogočili. Zahvaljujem se tudi ameriškim Slovencem in še posebej bratom frančiškanom iz Lemonta, ki so ves ta čas skrbeli za njegov grob. Vsi, ki želimo našemu narodu in državi dobro, se te vrnitve veselimo. Prepričan pa sem, da se tega veseli tudi rajni škof Rožman sam. Ne zaradi sebe, ker tega na onem svetu več ne potrebuje, ampak zaradi nas, ker to potrebujemo mi. Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje. Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo. Zato želim, da bi bil ta pokop pastirja ljubljanske krajevne Cerkve v njegovi stolnici tako sprejet in bi temu tudi služil," je v nagovoru dejal nadškof Stres. Več o njegovem nagovoru.

Ob 9. uri je bila sveta maša po sprejemu pokojnega škofa Rožmana. Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. „V svojo sredo sprejemamo telo rajnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Svoje življenje je kot pastir Cerkve popolnoma posvetil Kristusu. V njem je črpal moč za vsakdanje darovanje in življenje ter mu postal podoben tudi v njegovem trpljenju. Naj bo to srečanje z njim izraz naše hvaležnosti za njegov zgled pokončnega človeka, Bogu vdanega kristjana in zvestega delavca v Gospodovem vinogradu,“ je ob krsti molil sedanji ljubljanski ordinarij dr. Anton Stres, ki je nato ob pesmi zvonov in Slomškovi „V nebesih sem doma“ pokropil in pokadil krsto rajnega škofa, za njim pa tudi drugih duhovniki, so zapisali na spletni strani tednika Družina.

Po dopoldanski sveti maši se je množica vernikov in ljudje dobre volje poslovila od pokojnega škofa Gregorija Rožmana, ki so ga zjutraj sprejeli na nadškofijskem dvorišču. Uvod v popoldansko sveto mašo je bila akademija med katero so ljubljanski bogoslovci prebirali besedila iz škofovih pastirskih pisem, pridig in drugih nagovorov.

Škof Rožman, čigar posmrtne ostanke so v sredo iz frančiškanske grobnice v Lemontu pri Clevelandu prepeljali v Slovenijo, je dobil svoje zadnje počivališče v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici.

Politiki na slovesnost niso bili vabljeni, a so se je nekateri udeležili. Že pri dopoldanski maši je bil prisoten evropski poslanec Milan Zver, pri popoldanski pa je bilo med drugim opaziti tudi predsednico NSi Ljudmilo Novak in poslanca SLS Jakoba Presečnika. Novakova na to, da bo Rožman pokopan v svoji domovini, gleda z zadovoljstvom. Kot je ob prihodu dejala v izjavi novinarjem, si vsak Slovenec, ki si to želi, zasluži, da je pokopan v domači zemlji. Zagotovo Rožman, ki je bil po njenih besedah tudi zaveden Slovenec. Spomnila je, da je lani v času vodenja urada za zamejce in Slovence po svetu v Lemontu obiskala Rožmanov grob. Tam pa da so ji tudi povedali, kako velik dušni pastir je bil Rožman in da je bil v veliko tolažbo vsem Slovencem, "posebej tistim, ki so neprostovoljno odšli iz domovine". Presečnik je dejal, da se je mašne slovesnosti udeležil iz človeških razlogov, da se poslovijo od človeka, ki je v Sloveniji živel in delal številna leta. Ob tem upa in si želi, da bo pokop Rožmana v domovini po 54 letih njegove smrti vsaj majhen korak k temu, "da bomo približno vsi enaki".
Slovesne svete maše so se udeležili tudi zgodovinarji, ki so raziskovali zapuščino pokojnega škofa Rožmana, med njimi sta bila dr. Tamara Griesser Pečar in France M. Dolinar, prisoten pa je bil tudi nekdanji državni tožilec Anton Drobnič.

Utemeljitev prekopa škofa Rožmana iz ZDA v Slovenijo

550 let od imenovanja prvega ljubljanskega škofa je primerna priložnost za prenos posmrtnih ostankov ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana v domovino, je že prvega februarja letos dejal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Sprejem pokojnega škofa Gregorija Rožmana © p. Ivan Rampre

Njegovo izjavo objavljamo v celoti: „V letih med 2011 in 2013 obhaja ljubljanska nadškofija 550-letnico svoje ustanovitve. Cesar Friderik III. je škofijo ustanovil 1461, papež Pij II. je škofijo potrdil 1462, prvi ljubljanski škof Žiga grof Lamberg pa je bil imenovan in posvečen 1463. Pred 550 leti je torej ljubljanska škofija dobila prvega škofa. Zato je to primerna priložnost, da se v okviru teh obletnic posmrtni ostanki rajnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana (1883–1959) prenesejo iz ZDA v domovino in pokopljejo v grobu ljubljanskih škofov. V tej zvezi bi rad poudaril, da s tem uresničujemo želje in pobude, do katerih je prišlo že pred 12 leti.

Maša ob sprejemu pokojnega škofa Rožmana © p. Ivan Rampre

Pri tem želim poudariti, kar je zapisal nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v svojem pismu kardinalu državnemu tajniku 7. decembra 2001, kakor navaja RTV Slovenija: »V korist pomiritve zaradi sporov po že odmaknjenih medvojnih dogodkih bi bilo, če prekopa pokojnega ljubljanskega škofa gospoda Rožmana ne bi povezovali s sodnimi postopki … Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije in ta etična zapoved ne more biti odvisna od sodnega razpleta …« Glede na to, da je šest let po tem pismu Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsodbo ljubljanskega škofa Rožmana razveljavilo, je upravičenost do groba v domači zemlji še toliko bolj utemeljena. Zato smo začeli z zbiranjem soglasij in dokumentacije ter upamo, da bodo potrebni in dokaj zapleteni postopki potekali brez težav. Želimo, da prenos in pokop ostaneta na etični ravni pravice do dostojnega pokopa v domači zemlji, kar bi bil korak naprej k pomiritvi. Verjamem, da bo slovenska javnost to tudi tako sprejela.“