Instrument za pobiranje novih davkov

| 08.01.2013, 10:53

Novo leto je prineslo kar nekaj sprememb na področju obdavčenja kmetijstva, nekatere pa so bile prestavljene za eno leto, na 1. 1. 2014. Agrarni ekonomist, prof. dr. Stane Kavčič z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je bil gost naše nedeljske kmetijske oddaje, je prepričan, da bodo kmetije, ki bodo lahko uveljavljale pavšalno obdavčitev po normiranih odhodkih v nekoliko ugodnejšem položaju. To pa po njegovem pomeni, da finančno ministrstvo z obveznim računovodenjem nikakor ne bo dobilo vpogleda v dejanski ekonomski položaj kmetijstva (na primeru večjih kmetij), kar naj bi bil osnovni namen zakona, ampak bo to le instrument za pobiranje višjih davkov.

Prof. dr. Stane Kavčič sicer kot pozitivno ocenjuje decembrsko odločitev za pristop povprečenja obdavčljivih dohodkov iz dveh let, pri kriterijih za uvedbo obveznega računovodstva, hkrati pa tudi opozarja, da bi »prerazdelitev neposrednih plačil, ki se obeta z letom 2014 oz. zaradi vsakoletnega zamika izplačil šele v 2015, bi vsekakor moral biti dovolj močan argument, da bi obdavčenje na podlagi računovodsko izkazanega rezultata zamaknili vsaj še za eno leto. Večina kmetij, ki bo v povprečju let 2011 in 2012 ali 2013 presegla postavljeni prag 7500 €, bo v obdobju 2014-2020 prejela manj neposrednih plačil kot v teh zadnjih letih in marsikatera med njimi ne bo več presegala praga za obvezno računovodenje. Zato bi se zdelo logično, da bi takšne kmetije lahko izstopile iz računovodenja pred potekom petletnega obdobja. Takšne možnosti pa sedaj veljavni zakon ne predvideva,« opozarja dr. Kavčič.

Kmetije bodo davčno gledano obravnavane na tri različne načine

»Za mene je poleg tega dejstva še bolj problematično to, da bomo imeli po uveljavitvi sprejete zakonodaje kmetije, ki bodo z davčnega vidika obravnavane na tri povsem različne načine. Večina kmetij bo še naprej obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, kar bo pomenilo razmeroma nizko davčno obremenitev. Na kmetijah, na katerih bodo davčno osnovo določali normirani odhodki, bo ta že precej višja, a vnaprej precej natančno predvidljiva zaradi tako imenovane cedularne obdavčitve po fiksni davčni stopnji. Kmetije, ki bodo dosegale višje prihodke in bodo edine obdavčene po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih, pa se bodo vsaj v prvih letih znašle v precej nepredvidljivem položaju, saj bo odmerjena davčna obveznost lahko kar nekajkrat višja kot doslej. Takšnih kmetij bo v Sloveniji najbrž res le nekaj 100, a sam ne vidim prav tehtnega razloga, zakaj bodo zanje veljala posebna pravila. Prostovoljno pa so se kmetije v tak sistem obdavčitve lahko vključile že doslej in kar nekaj jih je to možnost tudi izkoristilo,« je za naš radio povedal dr. Stane Kavčič.

Sklepna pogajanja reforme SKP večinoma le o višini sredstev

Letošnje leto bo prineslo reformo skupne kmetijske politike. Uradniki zatrjujejo, da so glavni obrisi sicer znani, zelo veliko pa je še odvisno od sklepnih pogajanj. Glavne države članice si na marsikaterem področju stojijo diametralno nasproti. Dr. Stane Kavčič je prepričan, da bodo sklepna pogajanja bolj kot o vsebini reforme govorila o skupni višini denarja za celoten proračun in znotraj njega o deležu za kmetijstvo, ki se potem naprej deli za različne namene.

»Pomemben je vsekakor tudi razrez med države članice, pri čemer se je Slovenija v prejšnjih pogajanjih bolj kot za sredstva za kmetijstvo potegovala za kohezijska sredstva, pa čeprav teh praviloma ne znamo v celoti izkoristiti. Vsebina je bržkone v tistih skupnih pravilih večinoma v glavnem že dorečena, kar nekaj manevrskega prostora pa je prepuščeno tudi posameznim državam, da izvedbo prikrojijo svojim možnostim, potrebam in prioritetam. Za uradnike je seveda lažje peljati zgodbo na način, češ da je vse še nedorečeno in da še ni čas za vsebinsko razpravo, ker da bodo pravila tako ali tako določali v Bruslju, mi pa jih lahko samo izvajamo. Takšen pasiven pristop države na koncu nujno pripelje do navidez vsiljenih rešitev, za katere pa smo si vsaj deloma krivi sami. Če bi točno vedeli, kaj želimo doseči in s kakšnim namenom, bi bila izvedba lahko veliko prijaznejša kot je sedaj,« je v nedeljski kmetijski oddaji poudaril dr. Stane Kavčič.

Kaj če bo uvedena izenačitev med plačili za travnike in njive?

Poleg dodatne ozelenitve, ki bo gotovo povzročala sive lase velikim kmetijam, se kot zelo slaba izpostavlja tudi odločitev o izenačitvi med plačili za travnike in njive. Dr. Stane Kavčič je prepričan, da bi v tem primeru morali izkoristiti možnost, ki jo je nekoliko zamegljeno ponudil komisar Ciolos pred dvema mesecema v Krškem.

»Travinju, ki je izkoriščano na intenziven način za pridelavo krme, najbrž ne gre oporekati višjih plačil kot doslej. Izrazito poljedelska območja bodo v primeru tovrstne izravnave res precej prizadeta, a deloma je to lahko kompenzirano že na ravni kmetije, če ta obdeluje tudi travnike, nekaj pa bi se zagotovo dalo storiti tudi z diferenciacijo takoimenovanih zelenih plačil, če bi pripravili ustrezno argumentacijo za bruseljske uradnike.

Posebno problematična se mi zdijo visoka plačila za ekstenzivno rabo travinja. Tega v celoti najbrž ne bo mogoče preprečiti, doslej pa smo z okoljskimi ukrepi ekstenziviranje rabe travinja celo izrazito spodbujali. Tudi trenutne tendence na našem ministrstvu govorijo v prid temu, da se bo to zelo verjetno dogajalo še naprej. Ne trdim, da vsi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje razmišljajo le v tej smeri, vendar pa takšni prevladujejo ali pa imajo največ moči pri odločanju. S premišljeno kombinacijo različnih oblik neposrednih plačil, okoljskih in OMD plačil pa bi lahko peljali politiko, ki bi dajala vzpodbudo zmerno intenzivni rabi kmetijskih zemljišč. V kolikor plačil za obdobje 2014-2020 ne bomo znali oblikovati v tej smeri, gotovo lahko pričakujemo nadaljnje zmanjševanje kmetijske proizvodnje in s tem tudi količine doma pridelane hrane.

Škarje bi zagotovo lahko trdneje prijeli v svoje roke, kot smo pripravljeni priznati, vendar pa potem tudi izgovora za prenašanje odgovornosti na druge ne bi bilo več. Prevzemanje odgovornosti za sprejete odločitve pa pri nas žal ni vrlina, s katero bi se lahko ponašali,« še opozarja dr. Stane Kavčič.

V nedeljski kmetijski oddaji je spregovoril tudi o dejstvu, da okolje, ki ga ustvarja slovenska politika, ni ravno vzpodbudno za proizvodno usmerjene kmetije. Napovedana višja davčna obveznost, obveznost računovodenja in morebitno slabo usmerjeni ukrepi kmetijske politike pa »utegne biti na marsikateri kmetiji usodna in lahko pobere preostanek volje za nadaljnji razvoj teh kmetij in njihov prevzem s strani potencialnih naslednikov.«

Nujna je proaktivna in javno odmevna zbornica

Po njegovem mnenju je zato nujno predvsem proaktivno delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice - kot interesni predstavnik kmetov naj bi namreč najbolje poznala njihove probleme in ona bi morala predlagati rešitve. Dr. Kavčič upa, da bo novi predsednik te stanovske organizacije vse svoje moči usmeril prav v takšno delovanje zbornice.

»Zagristi kaže v problem, ki ga skupina članov ali pa morda kar sam predsednik zbornice čuti za zelo pereč, predlagati načine, kako ga je mogoče odpraviti ali vsaj zmanjšati, zastaviti jasno stališče in se s problematiko ukvarjati tako dolgo, da bodo vidni učinki. Stvari so najbrž preprostejše, kot bi jih včasih radi videli? Saj tudi na kmetiji delamo na takšen način, če hočemo karkoli izpeljati, in ker vemo, da bomo sami nosili posledice, smo pri tem dovolj vztrajni, da zamisli tudi speljemo.

Četudi so v članstvu zbornice zagotovo zelo različni interesi, to nikakor ne sme pomeniti, da zbornica ostaja pasivna opazovalka in se zelo glasno odziva le takrat, ko ji kdo stopi na rep. Npr. z vprašanji oblikovanja ukrepov kmetijske politike bi se morala ukvarjati vsaj tako angažirano kot to počnejo na resornem ministrstvu. In vseskozi predlagati svoje rešitve, ki bi jih potem država zastopala v Bruslju. Kolikor poznam razmere, približno na tak način funkcionira zbornica v sosednji Avstriji,« meni dr. Stane Kavčič.