Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović
Slovesna sveta maša na Ponikvi (foto: Jože Potrpin)
Slovesna sveta maša na Ponikvi

Na Ponikvi in Slomu so se srečali kmetje iz vse Slovenije

Slovenija | 14.10.2012, 20:12

Kmetje iz vse Slovenije so poromali k svojemu zavetniku Antonu Martinu Slomšku. Najprej so se zbrali pri sveti maši na Ponikvi, ki jo je daroval pater Ernest Benko. Sledila je akademija pred hišo našega prvega blaženega na Slomu, kjer je zbrane nagovoril zgodovinar Stane Granda.

Pater Benko se je v pridigi med drugim ustavil pri našem izobraževalnem sistemu. "Današnja šola se zelo trudi, da bi otrokom dala veliko znanja. Veliko je umnih ljudi, a niso modri. Vsi tožimo, v kakšnih časih smo. Postajajo zelo resni, za nekatere prav hudi. Sprašujemo se, zakaj smo prišli tako daleč. Mislim, da zato, ker je bilo preveč znanja in premalo modrosti. Znanja, kako se polastiš tuje lastnine, in modrosti, ki bi rekla, da to ni dobro, ne zate, ki kradeš, ne za narod, ki mu pripadaš, kaj šele za vero, če si vernik," je poudaril. Ob tem je omenil, da je imel velikokrat v življenju priložnost občudovati modrost preprostih ljudi, ki ji rečemo zdrava kmečka pamet.

Zdravo kmečko pamet je omenjal tudi Granda. V teh kriznih časih je po njegovem pomembna predvsem modrost, naj trošimo toliko, kot imamo. Granda je sicer poudaril, da ni države oziroma človeške družbe brez kmetijstva. Zanj je kmečko vprašanje eno najtežjih tako v zgodovini kot sodobnosti. Zapleteno je, ker je hkrati gospodarsko in družbeno. "Njegovo družbeno pogojenost dodatno zapleta dejstvo, da kmet ni bil nikoli odvisen samo od pameti, znanja in dela, ampak vselej in to v veliki meri tudi od narave. Te nikoli ne bomo mogli povsem obvladovati, vedno bo močnejša od nas," je dejal. Kot je dodal, v svetu in tudi pri nas prevladuje prepričanje, da je ključno vprašanje za uspeh kmetovanja velikost kmečke posesti, organizacija kmetijske proizvodnje in posluh za potrebe trga.

dr. Stane Granda
dr. Stane Granda © Jože Potrpin
A prepričan je, da so časi, ko je bil kmet samozadosten, čeprav po njegovem to v resnici tudi nikoli ni bil, saj je bilo treba vsaj kakšno stvar kupiti ali zanjo zamenjati lasten pridelek, za vselej minili. Po besedah Grande je za slovensko kmetijstvo najbolj usodno mnenje, da je možno kmetovati samo tam, kjer ima nekdo v lasti ali najemu površine, ki so velike sto in več hektarjev, kar je prava veleposest. Po tej poti, tako Granda, Slovenci ne bomo daleč prišli, ker imamo premalo zemlje. "Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano. Za kmetijstvo bo vselej ključnega pomena zemlja, to je narava in delo, za industrijo pa vselej in samo delo, tudi opredmeteno v strojih in zanje pripravljenih surovinah, ki prinaša zaposlenim plačo in predvsem lastnikom vedno večji dobiček," je bil jasen Granda. Če smo Slovenijo spravili na svet, imamo do nje tudi obveznost. Dati ji moramo namreč gotovo prihodnost, predvsem pa ji vdihniti slovensko dušo poštenja, dela in odgovornosti. "Tega ji manjka, zato je danes slovenskemu kmetu težko," je še ocenil Granda.

Udeležence devetega vseslovenskega srečanja kmetov pod geslom Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa, sta nagovorila tudi predsedniški kandidat Milan Zver in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

Udeležnci srečanja na Slomu
Udeležnci srečanja na Slomu © Jože Potrpin

Pater Benko se je v pridigi med drugim ustavil pri našem izobraževalnem sistemu. „Današnja šola se zelo trudi, da bi otrokom dala veliko znanja. Veliko je umnih ljudi, a niso modri. Vsi tožimo, v kakšnih časih smo. Postajajo zelo resni, za nekatere prav hudi. Sprašujemo se, zakaj smo prišli tako daleč. Mislim, da zato, ker je bilo preveč znanja in premalo modrosti. Znanja, kako se polastiš tuje lastnine, in modrosti, ki bi rekla, da to ni dobro, ne zate, ki kradeš, ne za narod, ki mu pripadaš, kaj šele za vero, če si vernik,“ je poudaril. Ob tem je omenil, da je imel velikokrat v življenju priložnost občudovati modrost preprostih ljudi, ki ji rečemo zdrava kmečka pamet.

Zdravo kmečko pamet je omenjal tudi Granda. V teh kriznih časih je po njegovem pomembna predvsem modrost, naj trošimo toliko, kot imamo. Granda je sicer poudaril, da ni države oziroma človeške družbe brez kmetijstva. Zanj je kmečko vprašanje eno najtežjih tako v zgodovini kot sodobnosti. Zapleteno je, ker je hkrati gospodarsko in družbeno. „Njegovo družbeno pogojenost dodatno zapleta dejstvo, da kmet ni bil nikoli odvisen samo od pameti, znanja in dela, ampak vselej in to v veliki meri tudi od narave. Te nikoli ne bomo mogli povsem obvladovati, vedno bo močnejša od nas,“ je dejal. Kot je dodal, v svetu in tudi pri nas prevladuje prepričanje, da je ključno vprašanje za uspeh kmetovanja velikost kmečke posesti, organizacija kmetijske proizvodnje in posluh za potrebe trga. A prepričan je, da so časi, ko je bil kmet samozadosten, čeprav po njegovem to v resnici tudi nikoli ni bil, saj je bilo treba vsaj kakšno stvar kupiti ali zanjo zamenjati lasten pridelek, za vselej minili. Po besedah Grande je za slovensko kmetijstvo najbolj usodno mnenje, da je možno kmetovati samo tam, kjer ima nekdo v lasti ali najemu površine, ki so velike sto in več hektarjev, kar je prava veleposest. Po tej poti, tako Granda, Slovenci ne bomo daleč prišli, ker imamo premalo zemlje. „Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano. Za kmetijstvo bo vselej ključnega pomena zemlja, to je narava in delo, za industrijo pa vselej in samo delo, tudi opredmeteno v strojih in zanje pripravljenih surovinah, ki prinaša zaposlenim plačo in predvsem lastnikom vedno večji dobiček,“ je bil jasen Granda. Če smo Slovenijo spravili na svet, imamo do nje tudi obveznost. Dati ji moramo namreč gotovo prihodnost, predvsem pa ji vdihniti slovensko dušo poštenja, dela in odgovornosti. „Tega ji manjka, zato je danes slovenskemu kmetu težko,“ je še ocenil Granda.

Udeležence devetega vseslovenskega srečanja kmetov pod geslom Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa, sta nagovorila tudi predsedniški kandidat Milan Zver in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...