Alen SalihovićAlen Salihović
Kardinal Franc Rode (foto: Alen Salihović)
Kardinal Franc Rode

Kardinal Franc Rode: To, kar sem doživljal, je bilo zame ena najbolj bolečih preizkušenj v življenju

Slovenija | 02.10.2012, 17:55 Tone Gorjup

Kardinal Franc Rode ni oče Petra Stelzerja. To je pokazal rezultat DNK-preiskave, ki sta jo Rode in Stelzer opravila v nemškem inštitutu. "To, kar sem doživljal, je bilo zame ena najbolj bolečih preizkušenj v življenju. Niti izguba domovine, ko mi je bilo deset let, me ni tako globoko prizadela. Na mah, povsem nepričakovano, sem se znašel pred slovensko in svetovno javnostjo kot tarča zlonamernih namigovanj, ki so jih nekateri z neverjetno lahkotnostjo širili o meni. Te zgodbe naj bi me usodno bremenile kot človeka, duhovnika in škofa," je v izjavi poudaril kardinal Franc Rode.

Kardinal Franc Rode je na popoldanski novinarski konferenci v Ljubljani spregovoril o negativnem rezultatu testa domnevnega očetovstva na nemškem inštitutu, ki je bil objavljen danes. „V mislih sem blagroval svoje pokojne starše, da niso priča tej sramoti. Z žalostjo sem pomislil na svoje domače, na brata in sestri, kaj so morali ob tem doživljati,“ je v odprtem pismu svojim prijateljem poudaril kardinal Rode in dodal, da ga čeprav so očitki neresnični, vendarle teži misel, da mnogi morda verjamejo in da je bilo v verno ljudstvo zasejano seme dvoma v predstavnike Cerkve. „In tvoja lastna podoba se v tebi zatemni, na svoje življenje začenjaš gledati drugače, tvoji odnosi z drugimi so prizadeti. Življenje – kot da je razvrednoteno. Veselje do življenja, ki sem ga tako globoko občutil, odkar pomnim, se spreminja v grenkobo.“

Kardinal Rode se je v odprtem pismu zahvalil vsem, ki so mu v minulih tednih izkazali podporo in zanj molili ter še dodal. „Sedaj, ko se je pokazala resnica in je laž povsem razkrinkana, lahko zaslutite, kako je bil ta boj za očiščenje podobe Cerkve trd in naporen zame. Lahko bi bil vse pustil in zamahnil z roko, češ, naj govorijo in pišejo, kar hočejo, saj pametni in pošteni ne bodo verjeli, toda misel na škodo, ki jo tudi med vernimi lahko povzroči tako obrekovanje, mi ni dala miru. Sprejel sem izziv in se podal v obrambo resnice. Zavedal sem se, da resnico dolgujem vernikom in duhovnikom ljubljanske nadškofije, ki sem jim kot nadškof služil sedem let; slovenski Cerkvi, da bi ne dvomila, da je imela na čelu metropolita, ki bi bil nevreden visoke in odgovorne službe; redovnicam in redovnikom doma in po svetu, da bi se ne vznemirjali zaradi blatenja človeka, ki ga je papež Janez Pavel II. imenoval na čelo vatikanskega dikasterija za posvečeno življenje. V ta boj sem šel za čast Cerkve in svoje dobro ime, pa tudi za čast Slovenije, kjer je moj dom. In tako bom deloval tudi v prihodnje.“

„Za slovenske škofe objavljeni rezultati DNK analize niso nobeno presenečenje. Naše zadovoljstvo, da bo gospodu kardinalu povrnjeno dobro ime pa greni zaskrbljenost zaradi stanja slovenske medijske kulture, da dopušča tako eklatantno teptanje človekove pravice do dobrega imena“ pa je v izjavi v zvezi z rezultati primerjave DNK kardinala Franca Rodeta in Petra Stelzerja zapisal predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Anton Stres. Na razkritje rezultatov prišel tudi nuncij nadškof Juliusz Janusz.

Tajnik Matej Pavlič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, kardinal Franc Rode, teolog Ivan Štuhec
Tajnik Matej Pavlič, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, kardinal Franc Rode, teolog Ivan Štuhec © Alen Salihović
Izvedensko mnenje v prenosu dednega materiala

Iz izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino Univerze v Munchnu izhaja, da je bil test opravljen ločeno, Peter Stelzer je bris ustne sluznice opravil 4. septembra, kardinal Franc Rode pa 24. septembra 2012. Iz poročila tako izhaja: „Domnevnega očeta, g. Franca Rodeta, je potrebno izključiti iz očetovstva otroku Petru Stelzerju. Njegovo “neočetovstvo” se opira na različnost v DNK-markerjih sistemov VWA, FIBRA, SE33, D18S51, D2S1338, D19S433, D1S1656 in D12S391. Izdaja izvedenskega mnenja sledi smernicam za oblikovanje izvedenskih mnenj, ki jih je izdala Komisija za gensko diagnostiko (GEKO) v sodelovanju z Inštitutom Robert Koch 26. julija 2012, kot tudi z Zakonom o genski diagnostiki (GenDG) z dne 1. februarja 2010.“

Vložene bodo tožbe proti novinarju in časopisni hiši Delo

Peter Stelzer je preko svoje odvetniške hiše sporočil, da sprejema test očetovstva in se kardinalu Rodetu zahvalil za pripravljenost, da je opravil test očetovstva. „Obenem se zelo opravičuje za vse nastale okoliščine v povezavi z predmetno zadevo,“ je povedala kardinalova odvetnica Nina Zidar Klemenčič in dodala, da je priprava tožb v zaključni fazi. „Zasebna kazenska tožba bo vložena zoper novinarja gospoda Dejana Karbo, civilne tožbe pa bodo vložene zoper medij, ki je o tem poročal in zoper novinarja, ker ocenjujemo, da če ni ravnal naklepno, je ravnal vsaj tako imenovano „hudo malomarno“ in v tem primeru je lahko tudi on tožena stranka,“ je pojasnila Zidar Klemenčičeva. Oglasila se je že odgovorna urednica Dela Romana Dobnikar Šeruga. V odzivu so zapisali, da na Delu rezultate DNK sprejemajo kot dejstvo in kot znanstveni dokaz. „V Delu nismo nikoli trdili, da je kardinal Rode oče Petra S. Nasprotno, izrecno smo zapisali, da lahko da pravi odgovor edino analiza DNK. Pri svojem delu smo novinarji Dela upoštevali tako profesionalne standarde našega poklica kot etični kodeks. V uredništvu smo po temeljitem premisleku in posvetovanjih s strokovnjaki presodili, da je poročanje o domnevnem kardinalovem očetovstvu v javnem interesu in da je ta javni interes tudi nad osebnostnimi pravicami kardinala Rodeta,“ so zapisali v izjavi na svoji spletni strani.

Spomnimo, da je konec avgusta je Delo poročalo, da naj bi imel kardinal Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka Petra S. Ta je za medije izrekel željo, da kardinal opravi test očetovstva. Kardinal Rode je še isti dan odločno zanikal, da bi prelomil celibat, in izrazil pripravljenost na test očetovstva.

Kronologija poročanja častnika Delo o domnevnem očetovstvu kardinal Franca Rodeta

6. avgust 2012 – v Delu izide članek z naslovom Zaklenjena rajska vrata, kjer piše „Sicer pa se tudi za kardinala Franca Rodeta govori, da ima v Ljubljani živeče otroke.“

7. avgust 2012 – kardinal na odgovorno urednico Romano Dobnikar Šeruga naslovi dopis z zahtevo po objavi popravka. Delo to zavrne.

17. avgusta 2012 – na kardinalov elektronski naslov prispe prošnja novinarja Dejana Karbe za srečanje na štiri oči, ne razkrije pa vsebine pogovora.

21. avgusta 2012 – tajnik pošlje novinarju sporočilo, da se je dialog z Delom ustavil pri njihovi zavrnitvi objave popravka, zato se spet lahko začne s tem dejanjem.

22. avgusta 2012 – Karba kratko spet zaprosi za srečanje s kardinalom.

22. avgusta 2012 – tajnik odgovori, da bo morebitnemu razširjanju neresnic sledil pravni postopek.

23. avgusta 2012 – novinar pošlje niz vprašanj o kardinalovem odnosu do Tanje Brede, eno od vprašanj sprašuje o pripravljenosti opraviti test DNK za ugotavljanje očetovstva Petru Stelzerju. Takrat prvič v svojem življenju kardinal prejme vprašanje o ugotavljanju očetovstva.

24. avgusta 2012 – na kardinalov elektronski naslov prispe prvo sporočilo Petra Stelzerja s priloženimi tremi fotografijami. V sporočilu ni prošnje za ugotavljanje očetovstva.

25. avgusta 2012 – tajnik odpiše novinarju Karbi, da se njegova vprašanja nanašajo na neresnično trditev, ki jo je kardinal že zavrnil, ter v primeru nadaljevanja pisanja v to smer napove ustrezne pravne postopke za začetek kazenskega pregona.

25. avgusta 2012 – Karba tajniku Pavliču, s katerim se kot nekdanja študenta teologije poznata, odgovori na osebnejši ravni in mu očita, ker ni uredil srečanja s kardinalom.

26. avgusta 2012 – tajnik piše Karbi mail, v katerem nakaže možnost, da do intervjuja vendarle pride: „G. kardinal možnosti pogovora za Delo še ni popolnoma izključil, vendar pa se tudi se ni dokončno odločil zanj. Njegova odločitev bo znana v nekaj dneh, sporočim ti jo nekako do srede dopoldne. Vendar bi bilo treba priti v Rim. S tem se ti ponuja možnost za večji intervju, v katerem, upam, ne bo prostora za neumestna ali žaljiva vprašanja.“

26. avgusta 2012 – Novinar odgovori z daljšim mailom, v katerem izrazi svoje upanje, da ga kardinal sprejme in da je pripravljen intervju opraviti kjerkoli.

27. avgusta 2012 – Karba okrog 14. ure pošlje elektronsko sporočilo, v katerem pove, da so se na Delu odločili za objavo, saj naj bi kardinal po njihovem mnenju imel zadosti časa za pripravo odgovorov ali pogovor.

27. avgusta 2012 – kardinal na uredništvo in upravo Dela nekaj po 17.00 naslovi dopis, v katerem opozarja, da je morebitni članek na temo „kardinalovih otrok“ neresničen, in poziva, naj ga ne objavijo.

27. avgusta 2012 – pozno popoldne tajnik pokliče Petra Stelzerja, ta najprej ne dvigne, nato vrne klic; po daljšem pogovoru se dogovorita, da bo govoril še s kardinalom, kar se tudi zgodi.

27. avgusta 2012 – ob 20.27 na kardinalov elektronski naslov prispe drugo Stelzerjevo sporočilo.

27. avgusta 2012 – ob 22.21 prispe odgovor odg. urednice Romane Dobnikar Šeruga, v katerem sporoči, da bo članek objavljen in da so svoje delo opravili „profesionalno in kakovostno“.

Od 28. avgusta do 8. septembra nato v Delu izide vrsta člankov o kardinalovem domnevnem očetovstvu, ki so odjeknili v slovenski javnosti.

Kardinal je že na dan prve objave odločno zanikal navedbe o domnevnem očetovstvu in izrazil takojšnjo pripravljenost na primerjavo DNK.

Vir: Katoliška Cerkev

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...