Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Alen Salihović (foto: ARO)
Alen Salihović | (foto: ARO)

Od petka do petka: 22. - 29. junij 2012

| 01.07.2012, 05:45 Matjaž Merljak

26. teden v letu 2012 je minil v znamenju praznovanja 21. rojstnega dne naše domovine, ki pa je tudi tokrat bilo ovekovečeno s prepiri. Organizacijski odbor za državne proslave je bil proti poveličevanju totalitarnih simbolov ob praznovanju, to pa je nekatere razjezilo. Sicer pa smo v tem tednu dobili sedem novomašnikov, kar pa je tudi najmanjše število novih duhovnikov v zadnjih 50. letih. Pestro je bilo tudi na Družbi za avtoceste, saj so nadzorniki zamenjali Matejo Duhovnik, NLB bo šla v novo dokapitalizacijo a brez belgijske banke KBC, izbrisani pa so vnovič postali tema številka ena.

Dobili smo sedem novomašnikov; Klarise tudi v Turnišču

Ivan Šumljak, Matevž Mehle, br. Jan Cvetko, salezijanec Gašper Otrin, lazarist Borut Pohar, p. Andrej Sotler in p. Andrej Mohorčič - so letošnji novomašniki. V petek smo namreč objahali praznik svetih Petra in Pavla, to pa je tudi dan, ko nadškofje oziroma škofje posvetijo novomašnike. Teh so se veselili v celjski in koprski škofiji ter v ljubljanski nadškofiji. V slednji je slovesno somaševanje, ki so se ga udeležili tudi mnogi duhovniki, ki so se tako spomnili svojega duhovniškega posvečenja, vodil nadškof metropolit Anton Stres. „Mi danes duhovnike posvečujemo, kar pomeni, da jih odevamo v moč, ki prihaja od zgoraj. Noben drug poklic se ne začne s posvetitvijo. Posvetni poklici izhajajo iz lastne človekove sposobnosti, nadarjenosti in moči, duhovnikova moč in avtoriteta pa izhaja iz njegove posvetitve, iz moči in avtoritete, ki ni njegova ampak Jezusova. Duhovnik je pridružen Jezusovi službi, Jezusovemu odrešenjskemu služenju nam vsem in ga Jezus sam nadaljuje preko duhovništva v Cerkvi. To je tisto, po čemer se duhovništvo razlikuje od vseh drugih poklicev.“

Povprečna starost letošnjih novomašnikov je 29 let. Zanimiv je podatek, da kar pet novomašnikov v svojem sorodstvu nima duhovnega poklica, večino pa je na to pot spodbudila pozitivna izkušnja domačega župnika, duhovnih vaj in drugih srečanj za mlade. Kljub temu pa število novomašnikov upada. Leta 2008 jih je bilo 12, leto pozneje 14, leta 2010 kar 15, lani pa 9. letos jih je torej najmanj v zadnje pol stoletja. Prav zato so na praznik apostolov Petra in Pavla v mariborski stolnici, kjer letos niso imeli novomašnika ves dan molili za nove duhovne poklice in tudi stanovitnost že posvečenih duhovnikov.

 

Tudi novomeška in murskosoboška škofija sta letos brez novomašnikov a je bilo slavje, predvsem v škofiji Murska Sobota, kljub temu zelo veliko. V Turnišče je namreč škof Peter Štumpf, v četrtek, ko je praznoval tudi svoj 50. rojstni dan blagoslovil samostan in kapelo sester klaris, ki sicer še ni povsem urejen, a sestre vseeno začenjajo opravljati svoje poslanstvo. V nagovoru je dejal, da se s tem dogodkom uresničuje stoletni sen njihovih nekdanjih narodnih buditeljev. „Če me vprašate, kaj storiti v težavah, nesreči, obupu ali v odločilnih trenutkih življenja, vam ne bom mogel reči drugega kot: „Pojdite h klarisam v Turnišče. Tam boste našli mir in tolažbo ter vse odgovore na izzive, ki vam jih postavlja življenje.“ Danes se uresničuje stoletni sen naših nekdanjih narodnih buditeljev. Imamo kontemplativni samostan. Bogu in Materi Mariji smo neizmerno hvaležni za ta dar! Verujem, da so nam ga v nebesih izprosili naši duhovniki, dobri očetje in matere, skriti svetniki, ki jih nihče ne pozna, pa so se v življenju posvetili. Sestre klarise, dobrodošle v naši škofiji!“

Slovesnosti, ki je trajala dobri dve uri, se je udeležilo veliko število vernikov, kar kaže, da so sestre klarise dobrodošle med verniki in da je njihovo poslanstvo pomembno. Škof dr. Jožef Smej je po blagoslovu samostana prižgal večno luč, kajti on jo je kot turniški kaplan pred več kot šestimi desetletji ugasnil, ko je takratna oblast iz stavbe pregnala Šolske sestre.

Rdeča zvezda znova delila; Dokapitalizacija NLB brez KBC; Izbrisanim dosojene odškodnine

Domovina je v primežu novega vročinskega vala. Temperature so ponekod včeraj in danes dosegle tudi 35 stopinj in več. Pristojni so nas zato opozarjali, da naj se soncu ne izpostavljamo, hkrati pa skrbimo, da pijemo dovolj vode. Seveda je pa vroče vreme botrovalo tudi k gneči proti slovenski in hrvaški obali. Kupi pločevine se ves konec tedna vijejo proti morju. Tako eni kot drugi policisti opozarjajo na strpnost in previdnost ter seveda na zaščito v jeklenih konjičih, predvsem pa, da imajo dopustniki s seboj zadostne količine tekočine.

Od vročine pa v vročemu političnemu dogajanju. Politiki se tudi letos niso izneverili prepirom ob dnevu državnosti. Spomnimo, da je v ponedeljek bil v Sloveniji dan državnosti, oziroma dan, ko je naša domovina pred 21. leti postala samostojna republika. Slovenska skupščina je namreč v skladu s plebiscitno odločitvijo 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti in deklaracijo o neodvisnosti. Tokrat se je odbor za državne proslave odločil, da k sodelovanju ne povabi vseh predstavnikov veteranskih organizacij, ki bi na slovesnosti nosili prapore, temveč le tiste, katerih uniforme vsebujejo slovenske simbole. To za Zvezo društev borcev za vrednote NOB in še nekatere druge ne velja, zato se je spet zgodil glasen upor. A predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za naš radio dejal, da podpira odločitev omenjenega odbora. „Slovenci smo z osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije vse skupaj postavili na nove temelje. Tem smo dali tudi druga imena in druge simbole. Na Trgu Republike 25. junija 1991 niso plapolali stari simboli, te je slovenski parlament poslal v muzej in izobesili smo slovensko zastavo z novim državnim grbom. V tem grbu ni nobenih znakov totalitarnega sistema in ničesar, kar je Slovence v preteklosti delilo. Ne smemo pozabiti, da se pod znakom rdeče zvezde ni odvijala samo zgodba o partizanstvu. Pod tem znakom, ki je bil uvožen iz komunistične Sovjetske Zveze, se je izvajala krvava komunistična revolucija in pod tem znakom je bilo po končani vojni v Sloveniji pobitih na deset tisoče ljudi. Pod tem znakom se je vladalo brez volitev v totalitarnem sistemu in tega znaka nikoli ne bo mogoče Slovencem vsiliti kot nekaj, kar nas združuje,“ je bil jasen predsednik vlade, ki je še dodal, da je bila edina napaka pri proslavi, da je za govornika na njej predlagal predsednika Danila Türka. Janša je v pogovoru za naš radio komentiral tudi neuspeh pri iskanju dvotretjinske večine za spremembe ustave. Gre za vpis zlatega fiskalnega pravila in tudi sprememba referendumske zakonodaje. „Ko bo prišlo do glasovanj, bo to trenutek resnice. Od tega, kako bomo ti dve točki rešili je odvisno, ali bomo Slovenci v prihodnje še lahko sami reševali Slovenijo iz gospodarske krize, ali bomo morali upoštevati pogoje, ki jih bodo postavili drugi.

Pestro pa ni bilo zgolj zaradi že omenjenih tem ampak je razburjenje med slovenske politike vneslo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. To je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih. S tem je potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Slovenski vladi je sodišče naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane. Slovenija naj bi morala plačati izbrisanim pol milijarde evrov. Opozicija se je na odločitev sodišča odzvala z besedami, da je bila ta pričakovana in da naj vlada spoštuje sodbo. A vladne stranke so nekoliko zadržane. Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je dejal, da se je Slovenija s tem znašla v veliki zagati, minister za notranje zadeve Viko Gorenak bi pred poplačilom odškodnin nahranil državljane brez dohodkov, da Slovenija nima enormnih vsot za odškodnine za izbrisane pa trdi tudi premier Janez Janša.

Težave z denarjem pa ima tudi naša največja državna banka NLB. Lastniki NLB so v sredini tedna potrdili novo dokapitalizacijo največje slovenske banke v višini 381 milijonov evrov. Država bo začasno na pomoč banki priskočila s hibridnim posojilom v višini 320 milijonov evrov, 61 milijonov evrov novoizdanih delnic pa naj bi vplačala belgijska KBC. Ta si je v petek premislila in odločila, da v NLB ne bo vlagala. Sredstva bosta v prihodnjem tednu zagotovila paradržavna sklada - Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Ekonomist Dušan Zbašnik z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je v pogovoru za naš radio dejal, da je nova dokapitalizacija kupovanje časa na kratek rok. „Za približno šest mesecev. V tem času pa bo potrebno najti trajnejše rešitve za težave. Skoraj gotovo to pomeni da se bo povečeval delež tujih zasebnih lastnikov in tudi ne vidim kakšne druge rešitve, ki bi se lahko zgodila.“

Rešitev pa so minuli teden iskali tudi nadzorniki Darsa. Ti so zaradi hujših kršitev pri poslovanju družbe, razrešil predsednico in članico uprave Matejo Duhovnik in Gordano Bošković. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil prvi nadzornik Dušan Hočevar. Hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja so bile ugotovljene predvsem v primeru neučinkovitega reševanja problematike podizvajalcev in poplačila podizvajalca v znesku slabih 74.000 evrov, ki ga je postavilo v neenak položaj v razmerju do ostalih podizvajalcev. Poleg tega je uprava pod vodstvom Duhovnikove kršila obveznosti v primeru podpisa protokola z družbo Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola. V tem primeru je uprava po Hočevarjevih pojasnilih ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, s čimer je Dars omejil pravice podizvajalcev. Obveznosti so bile kršene tudi v primeru sklenitve pogodbe o izvajanju storitev nadzornega centra semaforizacije Mestne občine Ljubljana za vodenje in kontrolo delovanja in vzdrževanja sistema na območju krožišča Tomačevo. Kršitve so bile tudi v primeru izplačila odškodnine fizični osebi in dogovora o gradnji nadvoza nad dolenjskim avtocestnim odsekom Pluska - Ponikve. V tem primeru je negospodarno ravnanje decembra 2010 ugotovilo že računsko sodišče in lani aprila pozvalo k razrešitvi uprave, kar pa se takrat ni zgodilo.

Kot je dejal Hočevar, kazenska in odškodninska odgovornost Duhovnikove in Boškovićeve zaradi naštetega ni izključena. "Verjetno se bo marsikaj pokazalo tekom dogodkov," je dejal.

Poslanke in poslanci pa so se v tem tednu ponovno ukvarjali z državnim poroštvom za Teš 6. Že minuli teden so sejo prekinili, ker so od Teša zahtevali dodatna pojasnila glede končne cene projekta, ki so jih poslanci sicer v četrtek dobili na mize, enako pa bodo morali v Šoštanju storiti tudi tokrat. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun je na seji namreč pojasnil, da bo ministrstvo glede na najnovejše podatke, ki so jih dobili iz Teša in so jih na mizah imeli tudi poslanci, in glede na pismo, ki so ga dobili iz Alstoma, zaprosilo Teš še za določena dodatna pojasnila. Torej usoda poroštva za projekt, ki naj bi stal 1,3 milijarde evrov ostaja še naprej v zraku.

Upokojenci so 29. julija prejeli junijske pokojnine, med njimi pa je bilo tudi 26.000 takšnih, ki so zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ prvič prejeli nekoliko nižja izplačila. Gre za pokojnine, ki delno ali v celoti ne temeljijo na vplačanih socialnih prispevkih. Izjema so policijski vojni veterani, pripadniki Teritorialne obrambe, žrtve dachavskih procesov ter delavci pri proizvodnji in predelavi azbesta. Zaradi znižanja pokojnin so bili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zadnjih dneh deležni veliko klicev in obiskov upokojencev, pri čemer pa, kot so zagotovili, ni prihajalo do varnostnih težav ali motenja delovnega procesa.

Na okrogli mizi Zbora za republiko z naslovom Predsedniški lik - Kakšnega predsednika potrebujemo sta se profesorja Janko Kos in Andrej Umek strinjala, da sta pri predsedniku republike pomembni zlasti reprezentativna in integrativna funkcija, pa tudi njegova moralna vloga. Kot je dejal Kos, mora biti predsednik države predvsem ljudski predsednik. Različne dele slovenskega naroda mora povezovati v celoto, kjer lahko ti deli ustvarjalno in konstruktivno sodelujejo. Okrogle mize se je udeležil tudi predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver. Po njegovih besedah mora predsednik predvsem povezovati ter nastopiti kot državnik in ne kot politik. Ob tem je Zver prepričan, da je slovensko volilno telo pripravljeno na spremembo, da dobi predsednika, ki izhaja iz drugačnega vrednostnega političnega kroga kot dosedanji.

Ker so se v minulem tednu začele poletne počitnice za osnovno in srednješolce in z željo, da bi jih preživeli aktivno so v številnih krajih v državi potekali oratoriji. Z njim so spoznavali tako življenje svetnika Janeza Boska, začetnika tovrstnih druženj za mlade ter se pomerili v številnih veščinah. So pa mnogi iz petka na soboto izpred podobe Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici odšli na že 40. nočno romanje mladih na Brezje. Uvodno petkovo molitev je ob navzočnosti romarjev vodil frančiškan z Brezij p. Bogdan Rus. Razloga za začetek romanja v stolni cerkvi sta bila dva: ljubljanska škofija letos praznuje jubilejno leto ob 550-letnici ustanovitve, poleg tega pa je brezjanska podoba Marije Pomagaj v času druge svetovne vojne domovala prav v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.

Med vagabundom in romarjem

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik v svoji novi knjigi Med vagabundom in romarjem poleg pogledov na liberalizem, etiko in religijo piše tudi o pogledih na slovensko samostojnost. Tako kot človek tudi naša država raste, razmišlja, se oblikuje, pravi Jamnik. Po njegovem mnenju ima Slovenija še kakšno otroško bolezen, a ima tudi veliko potenciala.

SNG Opera in balet Ljubljana je 27. 6. na matičnem odru krstno uprizorila novo slovensko opero Ljubezen kapital. Glasba je delo Janija Goloba, libreto je napisal Vinko Möderndorfer, ki je prevzel tudi režijo. Zgodba opere govori o življenjskih vrednotah in poudarja, da je največji kapital v življenju ljubezen.

Šport

Vaterpolisti kranjskega Triglava so v Žusterni osvojili naslov državnih prvakov, potem ko so na odločilni peti tekmi z 10:8 premagali Rokavo Koper in se s skupnim izidom v zmagah 3:2 veselili prvenstvene zvezdice. Najboljša strelca sta bila s po tremi goli vnovič Jaša Kadivec pri Triglavu in Martin Puš pri gostiteljih.

V zmagovalnem duhu so se za Slovenijo končale 15. poletne mladinske igre Alpe Jadran, ki sta jih v Gradcu gostili avstrijski pokrajini Gradiščanska in Štajerska. Slovenska delegacija, ki je štela 91 športnikov iz šestih različnih panog, je v dveh dneh skupno osvojila kar 62 odličij. Za pospešeno bitje srca so z zmagami poskrbeli še judoistka Tjaša Brumen ter plezalca Gregor Vezonik in Jera Lenardič. S petimi zlatimi medaljami se lahko pohvalijo tudi v plavalnem taboru. Praktično nepremagljive so bile slovenske odbojkarice, ki v štirih tekmah niso zabeležile niti enega izgubljenega niza. Moška košarkarska ekipa pa je v boju za tretje mesto s tremi točkami prednosti ugnala Madžare.

Po tem ko je pred enim tednom pogodbo za naslednji dve sezoni s Smučarsko zvezo Slovenije podpisala šampionka Tina Maze, so v četrtek na sedežu zveze pogodbe podpisali še preostali člani in članice slovenske reprezentance A, in sicer za novo sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju. Večina tekmovalcev v teh dneh skrbi za kondicijsko pripravo, konec poletja pa se bodo odpravili na južno poloblo na tradicionalni snežni trening.

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...