Osamosvojitev, dr. Jože Pučnik in institut predsednika države

| 21.06.2012, 11:51

V oddaji Pogovor o smo včeraj med drugim spregovorili o dr. Jožetu Pučniku, ki velja za motor slovenske osamosvojitve. Njegovemu liku in pomenu za samostojno Slovenijo in aktualnosti njegove misli za danes, smo se posvetili v luči bližajočega se državnega praznika dneva državnosti, ki ga bomo obeležili v ponedeljek. Z gosti, nekdanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, zgodovinarko Andrejo Valič Zver in nekdanjim poslancem in predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem, smo spregovorili tudi o instituciji predsednika države.

V luči prihajajočega praznika dneva državnosti so gostje najprej osvetlili zgodovinski in politični vidik slovenske osamosvojitve. Po besedah Valič Zverove so se zgodovinske težnje po samostojni državi začele že v davni preteklosti. Pri tem je poudarila, da je že Primož Trubar pisal o slovenski deželi. Ta ideja se je nato utrjevala v času razsvetljenstva, preko obdobja pomladi narodov vse do osamosvojitve leta 1991. Cukjati pa je poudaril, da za samostojnost niso dovolj želje prebivalcev, ampak tudi odločitev in pogum političnega vodstva, ki je vrhunec doživela šele leta 1991.

Ena izmed ključnih osebnosti, ki je premogla takšen pogum je bil dr. Jože Pučnik. „On je bil človek tolerance, širokega, poglobljenega razmisleka in tudi izredno pogumen. Jaz bi izpostavila ta njegov pogum, to njegovo daljnosežno vizijo, ki je zlasti prišla do izraza ob odločitvi za plebiscit. To je bila ena temeljnih zgodovinskih odločitev za to, da imamo danes Slovenci svojo samostojno državo,“ je za naš radio povedala Valič Zverova in dodala, da je bil Pučnik edinstven in blagoslov za Slovence. Cukjati pa je poudaril, da je Pučnik skoraj desetletje po njegovi smrti še vedno aktualen, tako za Slovenijo, kot tudi za Evropo, ki se sooča s hudo finančno-gospodarsko krizo: „Takega politika potrebuje, bi potrebovala Evropa, da ne govorim, kako zelo bi ga potrebovala Slovenija. Namreč edino politik, ki pozabi nase in stopi v celoto z dušo in telesom in vsem srcem v službo za domovino, edino tak politik lahko navduši druge. In to je Pučnik tudi delal.“ Valič Zverova je ob tem opozorila, da je področju slovenske osamosvojitve in o vlogi Pučnika premalo poljudnih in znanstvenih prispevkov in dodala, da v tujini skorajda ne poznajo časov slovenske osamosvojitve. Po njenem je zato naloga zgodovinarjev, da se ukvarjajo s tem obdobjem, še posebej pa z vlogo Jožeta Pučnika.

V drugem delu so gostje spregovorili o instituciji predsednika države. Brezigarjeva je osvetlila, kakšne značilnosti bi moral imeti predsednik države: „V Sloveniji, ki je tako hudo razdeljena, je ta funkcija še posebej pomembna. Torej predsednik je človek, ki mora združevati, ki mora gledati na ljudi brez predsodkov, ki je velikega duha in velike srčne kulture.“ Ob tem je dodala, da je to za zdravje naroda in perspektivo prav tako pomembno, kot je pomembna izvršilna veja oblasti. Cukjati je ocenil, da do zdaj v Sloveniji nismo imeli predsednika, ki bi bil vzor preseganja slovenske ideološke razklanosti in bil hkrati glasnik preproste človeške solidarnosti do vseh državljanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost: „Priznajte, da doslej še nismo imeli predsednika, ki bi bil spontano spoštljiv do vseh žrtev vojnih in totalitarnih zločinov. Tudi to je pomembno za Slovenijo, ki je tako kot vsa Evropa še vedno močno zaznamovana z grozotami prejšnjega stoletja.“ Brezigarjeva pa je dodala, da mora še posebej v sedanjem času predsednik „pokazati neko enotnost in podporo trudu izvršilne veje oblasti, ki poskuša prebroditi krizo. Predvsem v tem in v spodbujanju ljudi, da krizo premagajo, jaz vidim vlogo predsednika države.“

Ponovitvi oddaje lahko prisluhnete danes ob 23. uri