Jezusova molitev za učence
| 20.05.2012, 12:49 Blaž Lesnik
V današnjem odlomku smo slišali del besedila iz Janezovega evangelija, v katerem Jezus moli za svoje učence. Jezik, ki ga uporablja, je nenavaden za naš čas, zato moramo, če ga želimo razumeti, vstopiti v simbolični jezik skupnosti, kateri je bil Janezov evangelij namenjen.
Kar Jezus imenuje svet, grško kozmos, se v tem kontekstu razume kot vesolje, vse, kar je ustvarjeno, a je postalo odtujeno od Boga. Svet - torej kozmos - je postal prostor kaosa za vse tiste, ki jim je tema zakrila vizijo Boga, ki ga Jezus imenuje Oče. Kdor je slišal Jezusa, kdor je pil iz njegovega vodnjaka modrosti, je spregledal in v njem prepoznal Očeta, torej Boga. Ta, ki je spregledal, ne doživlja stvarstva več kot stvarnosti, ki jo obvladujeta kaos in zlo, temveč kot stvarnost, katere prvi in zadnji temelj je sočutni Bog.
Po Jezusu se Bog dotika stvarstva in razodeva to, kar Jezus imenuje v zadnji vrstici našega odlomka, resnico. Grška beseda za resnico je aletheia in pomeni objektivnost. Resnica morda sicer ni takoj očitna, vendar ko je enkrat dojeta in živeta, postane globlja stvarnost. Globlja stvarnost pa je enost, ne ločenost, med Bogom in človeštvom. V dojetju tega ugasne moč hudega nad tistimi, ki so posvečeni v resnici. Odrešitve ali osvoboditve, ki jo prinaša Jezus, ne gre gledati kot nekakšno vozovnico v nek drug kraj, kjer je vse v redu, temveč kot spremenjen in preobražen pogled na stvarnost, ki je že tukaj in sedaj.
Tema ali hudo in žalost obstajajo še naprej, tudi Jezusov odhod od učencev k Očetu povzroča žalost in trpljenje, kar je normalno pri fizični in časovni ločitvi od ljubljene osebe, od tega, kar nam je znano in domače. A nov pogled ni zazrt samo v izgubo, temveč že vidi izgubljen odnos kot preobražen in obstoječ na drug način. Nič, kar je v Bogu, namreč ne izgine, vse pa se preobraža. Zato Jezus pravi, da gre k Očetu, da bi imeli njegovi učenci polnost veselja. Podobno je Jezusova odsotnost le njegova drugačna prisotnost, prisotnost v duhu namreč. Njegova navidezna odpoved učencem prinaša večjo enost, med njimi in Očetom. Kar je izgubljeno, je v Bogu ponovno najdeno, čeprav je spremenjeno. Vstopiti v resnico (aletheio), o kateri govori Jezus, pomeni zavestno in svobodno vstopiti v preobražajočo se naravo stvarnosti.
RAZMISLI
Jezus govori Očetu in mu pripoveduje o skrbi, ki jo ima za učence in o svoji veliko želji, da bi dobili uvid v globljo resnico, ki jim prinese luč in osvoboditev. Kako ti Jezusov govor Bogu lahko pomaga pri spoznavanju tvoje globlje stvarnosti?
Kako razumeš besedo resnica, ki jo uporablja Jezus?
Ali resnica lahko osvobodi in hkrati spremeni tudi tebe?
MOLITEV
Jezus, vrata v resnico - resnico Boga, ki nas ljubi in nas ohranja. Čeprav stvarnost ni statična, temveč neprestano se spreminjajoča in se v njej spreminjamo in preobražamo tudi sami, je njen temelj resnica, ki ostaja ista pod vsemi pogoji: Da nas Bog ljubi, in da smo z njim eno. Naj me osvobodi ta misel in postane moj način bivanja.
