Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

6. dan radijskega misijona: Ali lahko vsak dela kar hoče?

Cerkev na Slovenskem | 30.03.2012, 22:39

Br. Miran Špelič je v današnjem prvem misijonskem nagovoru skušal odgovoriti na vprašanje, kdo je merilo dobrega in slabega. V Svetem pismu že na prvih straneh, v zgodbi o drevesu spoznanja, lahko preberemo, da je Bog tisti: „Gospod Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej!“ Mz 2, 16-17.

„Tu ne gre zgolj za omejevanje ali preizkušanje človeka, zatiranje, jemanje svobode, ampak je v ozadju globlje sporočilo. Gre za drevo spoznanja, kar pomeni, da se človek sam odloča, kaj je dobro, postavi merilo dobrega in slabega,“ je povedal br. Miran Špelič in spomnil, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ki razločuje med dobrim in zlom, ne more pa določati, kaj je dobro in zlo – to lahko določi le Bog.

Greh je v tem, da se človek postavi na božje mesto, da začne določati, kaj je prav in kaj ni prav, da sebe postavi za končno merilo vseh stvari. Napuh se pokaže v tem, da želi obvladati vse okrog sebe, skuša se postaviti za razsodnika. „Toda ko človek določi merila, pride večkrat do konflikta, ker se naši pogledi zelo razlikujejo, dostikrat so naša ugodja na račun neugodja drugega, profit na račun izgube drugega, interesi trčijo in pride so spora, bojevanja, vse to pa vodi v uničenje,“ razmišlja br. Miran Špelič in dodaja: “Poseganje po sadu dobrega in zla ni omejeno na Evino in Adamovo dejanje, je splošno dogajanje vse človeške zgodovine, tudi dogajanje mojega življenja, zato je prav, da vemo, kaj to je, od kod izvira in kam pelje.“

Kje je mogoče narediti preboj? To je v vrnitvi k Očetu. Boga moramo razumeti kot očeta, ne kot krutega postavodajalca, ki se igra z nami in nam postavlja merila, da bi nas držal v šahu. Bog tudi meje postavlja iz ljubezni do nas.

Božji glas v nas je glas vesti, ki jo prevečkrat preglasimo. V času misijona prebudimo glas, ne zato, da bi nas obtoževal, pehal v obup, ampak nas pripelje do spreobrnjenja, do tiste polnosti življenja, do tistega, kar je za nas odrešilno.

Samo tisti, ki je absolutno dobri, lahko postavi merilo dobrega in slabega, mi lahko priznamo, da v nas ni vse dobro, zato ne moremo biti zadnje merilo.


V drugem misijonskem nagovoru je p. Marjan Čuk odgovoril na vprašanje: Ali lahko Cerkev dela, kar hoče? Dotaknil se je problemov, s katerimi se slovenska Cerkev sooča danes. V družbi je zelo nepriljubljena, kar p. Marjan Čuk pripisuje dvema dejstvoma: „Na eni strani govorimo o tem, da je znak Cerkvene pristnosti, zvestobe Kristusu, ker je bil tudi On vedno deležen nasprotovanju, na drugi strani pa je lahko izraz velike razočaranosti in bolečine. Če imaš nekoga rad, te njegove napake prizadenejo.“

In kako je s pedofilijo v Cerkvenih krogih? „Cerkev je potrebovala dolgo časa, da je iz duhovnega reševanja problema prišla do dejstva, da tukaj ni debate. Človek, ki je pedofil, ne sme biti duhovnik,“ je jasen p. Marjan Čuk, ki vse vabi, da prejmejo milost, ki so je deležni pri sv. Spovedi: „Pojdite nazaj po dostojanstvo ,ni vam treba biti v blatu, Gospod ni prišel nikogar obsodil, vsakemu da roko, primite jo in doživite božjo ljubezen in usmiljenje“

Mateja F. Novljan in p. Marjan Čuk
Mateja F. Novljan in p. Marjan Čuk © ARO

Ali sme Cerkev delati, kar hoče? Odgovor je: NE. Pač pa mora hoteti to, kar hoče Kristus „Kar velja za vsakega izmed nas, velja tudi za vso Cerkev. Cerkev ne more in ne sme delati vsega, kar hoče oz. zmore. Njena meja je Kristus sam, ki je njen ustanovitelj. Nadaljevati mora to, kar je delal Kristus in kar danes še vedno dela po Sv. Duhu, ki Cerkev vodi in navdihuje. Cerkev jo poklicana k ZVESTOBI Kristusu. Apostol Pavel primerja odnos Kristusa in Cerkve odnosu moža in žene. Tako smo vsi poklicani, da ostajamo zvesti, da ohranjamo zvestobo. Zvestoba pa ni enkratna odločitev, pač pa življenjska drža, stalna naravnanost na drugega,“ je poudaril p. Marjan Čuk.


Provincial slovenskih frančiškanov p. Stane Zore je v osrednjem popoldanskem nagovoru razmišljal o tem, zakaj ne maramo prepovedi. Kaj se zgodi, če izgubimo čut za greh? „Biti brez čuta za greh, pomeni biti brez čuta za svetost, biti brez čuta za greh, ne razpoznati med dobrim in slabi, skoraj bi rekel, da pomeni ubiti v sebi človeka, človeškost. To je tisto, kar hudobi duh želi doseči v nas, ker potem te ima v svojih rekah: ne potrebuješ več milosti usmiljenja, Boga, življenje se vrti okrog sebe samega, kakor farizej. To pomeni tudi biti mrtev, ker nisi več v odnosu, naše življenje pa je nenehen odnos,“ pravi p. Stane Zore,

Cerkev ima veliko zapovedi, so ovira ali priložnost. P. Stane Zore pravi, da Jezus ni nikoli prišel na svet za to, da bi nas zatira: „ Jezus pravi, prišel sem, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. Cerkev je tudi v postavljanju pravil zvesta, zajema iz Jezusa Kristusa, zato nam ta pravila pomagajo, da mi živimo."

V življenju je pomembna uravnoteženost,današnja družba ne mara greha, iz preprostega razloga, ki je tudi pretanjen. Z ljudmi, ki nimajo nobenega greha pa hkrati niso svetniki, lahko manipuliraš, razmišlja p. Stane Zore in opozarja: „Takšne ljudi se da voditi, ostajajo v veliki meri nekritični, sprejemajo vse, kar jim nekdo ponudi in prodaja. To utemeljuje s svobodo. Kristjan, ki vzgoji v sebi zdrav krščanski odnos do greha, ostaja zdravo kritičen do sebe in do tega, kar mu ponujajo drugi. Ne vzame vsega za čisto zlato, presodi, ali je stvar samo pozlačena ali jo celo samo prodajajo kot zlato."

Misijonski pogovorni večer je spregovoril o dostojanstvu. P. Marjan Čuk je željo po nedotaknjenem dostojanstvu povezal s priliko o izgubljenem sinu in z današnjim spovednim dnem: „Šele, ko dostojanstva nimamo, ga čutimo. Kot bolečino! Je temeljno izhodišče človekovega vstopa v svet. Če se čutiš dostojanstvenega, potem dostojanstvo izžarevaš!“ Družinski in zakonski terapevtki dr. Katarina Kompan Erzar in Andreja Poljanec pa sta se strinjali, da je dostojanstvo podarjeno. Zelo dostojanstveno je, če si lahko človek, če si lahko iskren, če si lahko svoboden v odnosih in pristen.

Več o spovednem dnevu

Z duhovnimi vsebinami obogaten radijski program je ta teden skušal spodbuditi poslušalce, da danes, ko bo spovedni dan, prejmejo ta zakrament, saj bo po številnih župnijah po državi priložnost za prejem tega zakramenta od jutra do večera. "Če si bo, denimo, Prekmurec tisti dan organiziral službeno pot na Primorsko, bo lahko k zakramentu svete spovedi pristopil na primer v koprski stolnici ali na Sveti Gori pri Gorici. Tako bo koristno združil s prijetnim. Seveda je ta prijetnost za nas, kristjane, gotova ta, da si očistimo duše pred velikonočnimi prazniki," je pojasnil glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.

Cerkev na Slovenskem, Radijski misijon
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...