Ljubljana, nedelja, 17. december 2017, 20:26

Dežman, Ocvirk in Žalec o dostojnem pokopu pobitih med in po vojno

Foto © Izidor Šček
Okrogla miza o spravi Laško
Foto © Izidor Šček
Audio posnetki:
%s1 / %s2

V tokratni oddaji PRO ste lahko prisluhnili posnetku okrogle mize o spravi, ki je bila posneta 6. marca v Laškem. Na njej so gostje zgodovinar Jože Dežman, profesor dr. Drago K. Ocvirk in filozof dr. Bojan Žalec spregovorili na temo Pokopljimo mrtve in se spoprimimo s krizo.

Pokopljimo mrtve in se spoprimimo s krizo je bil naslov prve okrogle mize iz cikla šestih javnih radijskih oddaj o spravi v slovenski družbi, ki so do 22. marca potekale v soorganizaciji Radia Ognjišče, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Založbe Družina. Zgodovinar Jože Dežman, profesor dr. Drago K. Ocvirk in filozof dr. Bojan Žalec so se v svoji nastopih v Laškem dotaknili tudi tragedije, ki jo je razkrilo grobišče Huda jama.

Dežman: Sprava ni prav blizu resnici in pravici

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je opozoril na grozote, ki so se dogajale v neposredni bližini Laškega ter dodal, da to, „da smo danes tukaj pomeni, da smo prišli do točke, ko se lahko o tem spregovori. Tudi to, da smo vstopili v Hudo jamo, je dokaz, da smo ob vseh spopadih, ki ob Hudi jami še potekajo, prišli do ene točke, kjer mi z hladom znanosti lahko tem zakopanim žrtvam vrnemo njihovo dostojanstvo in njihovo zgodbo. Te žrtve nam preprosto govorijo o tem, kaj so naredili z njimi, in na ta način obtožujejo storilce, ki bežijo pred roko pravice, in tudi to je temeljni premik. Sprava ni prav blizu resnici in pravici,“ je povedal Dežman. Dodal je, da ne namerava gojiti nobenih posebnih idealističnih pričakovanj do katere koli vlade o tem, kako bo reševala vprašanja grobišč. „Slovenija ima ta trenutek popisanih 15.000 svojih žrtev, recimo, da jih bo še nekaj več. Za večino teh žrtev vemo, da jih bo zelo težko pokopati, primer sta Hrastniški hrib in Macesnova gorica, skratka največja grobišča so ostala vsaj nam nedostopna,“ je dejal Dežman. Pomembno se mu zdi, da se te žrtve dostojno pokoplje. Ob tem je omenil tudi 32 žrtev iz Brezna pri Konfinu. „Imamo razmeroma malo slovenskih grobov, ki bi jih bilo potrebno odkopati in kjer bi bilo možno žrtve identificirati. Z resno oblastno-politično voljo bi se moralo pokazati, da je to projekt, ki ga oblast podpira in omogoča.“

Ocvirk: Do ekonomske krize je prišlo zato, ker človek ni več v središču

Profesor dr. Drago Ocvirk pa trdi, da bi morali spravo obravnavati celostno, začeti pa bi jo morali pri človeku kot posamezniku. „Ideologija, tudi religijska, je lahko več vredna kot posameznik in poznamo 20. stoletje, za katerega pravijo, da je bilo stoletje totalitarnih ideologij. Fašisti, nacisti, komunisti so človeka podrejali ideološkim ciljem,“ je dejal Ocvirk. Po njegovih besedah je totalitarna oblast politično proizvajala žrtve. „To je bila njena največja proizvodna moč, tukaj se je najbolj izkazala!“ Ob sklepu pa poudaril, da je potrebno pokopati mrtve in se soočiti s krizo. „Gre za vprašanje vrednot. Do ekonomske krize je prišlo zato, ker človek ni več v središču, ampak je v središču dobiček. Preverjali bomo, a mi postavljamo človeka v središče, če imamo prav postavljeno lestvico vrednot. To bomo preverili prav v odnosu do političnih, ekonomskih in ideoloških žrtev.“

Žalec: Na oblasti so ostale stare sile

Filozof dr. Bojan Žalec je v začetku omenil šest korakov, ki so potrebni za spravo. Priznanje, obžalovanje, opravičilo, odpravo jeze in sovraštva, zagotovilo, da se zločin ne ponovi in pa poprava škode. „Sprave ne bomo dosegli samo represivno ali z zunanjimi ukrepi, ampak z notranjo motiviranostjo storilcev samih. Sprava je obojestranski proces, ki zahteva korake, ki so izredno težki, tako na strani storilcev, kot na strani žrtev. Oboji morajo storiti določena korake, če želimo, da pride do sprave.“ Žalec se je dotaknil tudi formalnih sprememb, ki so sicer prišle na demokratični ravni vendar opozarja, da so na oblasti ostale stare sile. „Na ključnih položajih na univerzah, v politiki in gospodarstvu so ostali ljudje, ki imajo tak pogled na preteklost, ki ne omogoča sprave. S svojih pozicij moči uveljavljajo nesprejemljiv pogled na preteklost, ki popolnoma onemogoča vsakršno spravo.“

Okrogle mize s skupnim naslovom Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost so se v župnijski dvorani v Laškem poleg domačega župnika Roka Metličarja udeležili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, poslanca Damjana Petavar Dobovšek (SDS) in Jože Velikonja (PS), podžupan občine Laško Jože Senica in več kot 130 ljudi.

Jože Dežman
Jože Dežman

dr. Bojan Žalec
dr. Bojan Žalec

Dr. Drago Ocvirk
Dr. Drago Ocvirk

Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost
Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: