Slovenska skupnost v Angliji izgubila še eno članico
| 10.02.2012, 08:03 Matjaž Merljak
V Našem domu v Londonu je bila v januarju sveta maša na nedeljo Jezusovega krsta, ta mesec so obhajali svečnico in ob tem blagoslovili sveče, na god svetega Blaža pa ni manjkal blagoslov grl. Rojaki na Otoku bodo še pred pepelnico prejeli Bogoslužna sporočila Slovencem v Veliki Britaniji. Pozorno naj si pogledajo spored slovenskih sv. maš in srečanj, ko bo tudi priložnost za sveto spoved.
Dobra londonska Slovenka in zvesta članica slovenske katoliške skupnosti v Angliji, Marjana Hajnžič oz. Marjanca, kakor so jo ljubkovalno klicali londonski slovenski rojaki, je 20. decembra 2011 v starosti 97 let odšla v večnost na svojem domu v Londonu.
Marjanca se je rodila 13. avgusta 1914 na Bledu v Porovi družini očetu Andreju in mami Ivani kot najmlajša od šestih otrok. V družini sta bila še dva brata in tri sestre. Vsi njeni so že davno odšli v večnost.
Ko ji je bilo dvajset let, je odšla v svet. Najprej v daljni Beograd k svoji sestri, ki je bila tam poročena. Zaposlila se je v domu otrok brezdomcev. Iz Beograda jo je pot vodila k teti na Dunaj, da se je naučila nemškega jezika. Z Dunaja se je vrnila na domači Bled, kjer se je zaposlila v modni trgovini v takratnem blejskem Park Hotelu.
Že leta 1937 je odšla v Anglijo, kjer je bila nastanjena v bližini Londona kot »au-pair« pri angleški družini, da se je učila angleščine. Leta 1939 se je zaradi mamine smrti vrnila domov na Bled, a kmalu je odšla k svoji sestri v Beograd. Tam je dobila službo pri jugoslovanskem veleposlaniku v Atenah in tako z njegovo družino odšla v to grško metropolo. V Atenah je vse zalotil začetek druge svetovne vojne. Z veleposlanikom in njegovo družino je odšla preko Krete v Egipt. Po dobrih šestih tednih so vsi skupaj odrinili po Rdečem morju in nato ob obalah vzhodne Afrike v Cape Town v Južni Afriki. Tam so ostali nekaj mesecev, nato so odšli z ladjo v Brazilijo, od tam pa na otok Trinidad, potem pa ob obali ZDA in Kanade (ladja se je ves čas umikala sovražnim podmornicam) na Islandijo. Z Islandije pa v Liverpool v Angliji.
Po vojni je srečala svojega bodočega moža, Miha Hajnžiča, ki je bil, kot na stotine drugih Slovencev v Angliji, vojni begunec. Leta 1950 sta se poročila v londonski katoliški cerkvi Sv. Jožefa na Highgate. Poročil ju je župnik za Slovence v Veliki Britanjiji, g. Ignacij Kunstelj. Hiša na 16 Hargrave Road (Archway) jima je postala dom.
Gospe Marjanci je bila ta hiša dom kar celih 64 let. Mož Miha je odšel v večnost že leta 1996 in je v hiši živela sama – občasno jo je obiskovala hčerka Caroline – Lenki iz Kalifornije (ZDA).
Marjanca je vedno prihajala, če ji je le zdravje dopuščalo, k slovenski sv. maši v kapelo »Našega doma«. Njena londonska prijateljica, Vera Černe Dinsmore, tudi doma z Bleda, je Marjanci zadnje čase omogočala udeležbo pri slovenski sv. maši, ko ji je nudila prevoz do »Našega doma« s svojim avtom.
Poleg slovenskih sv. maš se je vedno rada udeleževala tudi različnih slovenskih prireditev: Slovenskih dnevov in Slovenskih misijonskih dnevov v Bedfordu ter vedno pogostejših pogrebov naših slovenskih rojakov v Londonu in okolici. Ko smo 25. junija 2011 slovesno obhajali 20. letnico osamosvojitve Slovenije v westminstrski katedrali, je Marjanca takrat še sama, s severnega dela Londona, z mestnim transportom, prišla k slovesni sveti maši – v sam center metropole.
Bila je tudi redna in natančna ter dokaj kritična bralka Naše luči vse od začetka njenega izhajanja. Nekaj let je bila tudi njena naročnica.
Slovenski župnik v Londonu, člani naše slovenske katoliške skupnosti v Angliji in Walesu in vsi, ki so našo dobro in zvesto londonsko Slovenko, Marjanco Hajnžič, poznali, izrekajo iskreno sožalje njeni hčerki Lenki ter ostalim sorodnikom, prijateljem in dobrim znancem pokojne.
